Plače v borznih družbah: Le Krkin Colarič z večjim variabilnim delom od fiksnega

Pregled prejemkov predsednikov uprav slovenskih borznih družb pokaže, da fiksni prejemki pomenijo glavnino prejemkov; izjema je predsednik uprave Krke Jože Colarič, pri katerem njegov variabilni del plače pomeni dobrih 60 odstotkov. Variabilni deli, vezani na rezultate, bi morali biti veliko večji, meni profesor ekonomije in nekdanji predsednik nadzornega sveta NKBM Dušan Jovanovič. Preverili smo, kakšna so razmerja med fiksnim in variabilnim delom plače predsednikov uprav borznih družb indeksa SBI TOP.

Nova politika prejemkov v NLB brez podpore delničarjev

Pred kratkim je vodstvo NLB pripravilo nov dokument, ki opredeljuje plačilo članov uprav in nadzornega sveta banke in omogoča povišanje variabilnega dela plačila članov uprav. Izračun, po katerem bi lahko predsednik uprave NLB prejel dober milijon evrov letne plače, je povzročil precej razburjenja. Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak je minuli teden celo napovedal umik iz javnosti, potem ko so ga na RTV v oddaji Tarča vprašali za komentar v zvezi z višino njegove plače.

O omenjeni politiki prejemkov članov nadzornega sveta in članov uprave je v ponedeljek glasovala skupščina delničarjev NLB, a na glasovanju delničarji dokumenta niso potrdili. Za je glasovalo 44,8 odstotka glasujočih, 55,2 odstotka pa jih je bilo proti.

Ker je bilo glasovanje posvetovalne narave, pravilnik o nagrajevanju kljub temu stopi v veljavo. "Do naslednje skupščine bo NLB še izboljšala politiko prejemkov in jo predstavila delničarjem," so sporočili iz NLB. V nov dokument bodo vključili še več razkritij ter zadevo lastnikom še dodatno pojasnili.

"Verjamemo, da je politika prejemkov kakovostna, kar nam je potrdilo tudi veliko uglednih vlagateljev," so odgovorili iz NLB. Na vprašanje, kakšni so bili pomisleki delničarjev, so iz NLB odgovorili, da razprave v tej točki ni bilo, saj je bilo glasovanje posvetovalne narave.

STA

Kot smo poročali ob objavi predloga, bo novi pravilnik o nagrajevanju omogočil višji variabilni del plačila članom uprave NLB, tako da bi lahko obsegal največ 100 odstotkov fiksnega dela ‒ če bi član uprave dosegel vsa predpisana merila za izplačilo nagrade.

V primeru predsednika uprave NLB Blaža Brodnjaka bi to pomenilo, da bi lahko njegov prejemek nekoliko presegel milijon evrov, če bi ostal pri lani izplačanem fiksnem delu plače (542.370 evrov bruto plače). Lani je sicer Blaž Brodnjak prejel 95.214 evrov bruto variabilnega dela prejemkov, kaže objavljeno letno poročilo NLB. Variabilni del zajema 15 odstotkov v celotnih prejemkih.

Jože Colarič je lani prejel 850 tisoč evrov variabilnega dela plače

Najbolje plačani predsednik uprave med slovenskimi družbami iz kotacije SBI TOP je že vrsto let predsednik uprave Krke Jože Colarič. Krka je tudi družba z največjo tržno kapitalizacijo na Ljubljanski borzi (3,57 milijarde evrov).

Colarič je lani prejel skupaj 1,39 milijona prejemkov bruto in je edini med predsedniki uprav družb iz kotacije SBI TOP, katerega variabilni del nagrade (849 tisoč evrov) je bil lani večji od fiksnega dela plačila (521 tisoč evrov). Razmerje med variabilnim in fiksnim delom je največje prav pri Colariču, in sicer 61 odstotkov prejemkov zajema prav variabilni del. 

Pri Krki variabilni del plačila izračunajo glede na 17 meril

Finančna merila obsegajo 11 od 17 točk pri izračunu variabilnih prejemkov uprave, so sporočili iz Krke. To so: rast prihodkov od prodaje, rast količinskega obsega prodaje, rast prihodkov od prodaje v primerjavi s konkurenco, rast denarnega toka iz poslovanja, rast dobička iz poslovanja, donosnost lastniškega kapitala v primerjavi s konkurenco in izplačilo dividend.

Šest točk pa ni vezanih na finance: kakovost izdelkov in varnost bolnikov, privabljanje in zadržanje talentov, dobre prakse vodenja in upravljanja, dostopno zdravljenje, planet in podnebne spremembe ter skladnost, integriteta in transparentnost pri poslovanju.

Drugače kot pri NLB je skupščina Krke letos potrdila politiko nagrajevanja; zanjo je glasovalo 97,45 odstotka oddanih glasov delničarjev, so še sporočili iz Krke.

Sava Re: donosnost lastniškega kapitala, prihodkov in stroškovni količnik

Drugi na seznamu po velikosti deleža variabilnega dela plačila v letu 2022 je prejemek predsednik uprave Save Re Marka Jazbeca. Poleg 210.586 evrov bruto fiksnega plačila je lani prejel še 155.623 evrov variabilnega plačila, kar pomeni 42 odstotkov v celotni plači.

Del plače za poslovno uspešnost člana uprave (kvantitativna merila) je vezan na tri ekonomsko-finančne kazalnike poslovanja: donosnost lastniškega kapitala (ROE), donosnost prihodkov (ROR) in stroškovni količnik, so sporočili iz Save Re. V letu 2022 je izplačani variabilni del prejemkov Marka Jazbeca sicer sestavljen iz variabilnega dela za poslovno leto 2021 v višini 59.374 evrov in zadržanega dela variabilnih prejemkov iz preteklih poslovnih let 2018, 2019, 2020 in 2021 v višini 96.249 evrov, izplačanih ob koncu njegovega prvega mandata v letih od 2017 do 2022, so sporočili iz Save Re.

Stoodstotno fiksne plače 

Predsednika uprave Luke Koper in Telekom Slovenije sta bila edina, ki sta bila brez variabilnega dela, torej prejemki tam so 100-odstotno fiksni. Pogoste pa so tam tudi menjave članov uprav. Predsednik uprave Luke Koper Boštjan Napast je v začetku leta 2022 odstopil, kmalu zatem pa postal predsednik uprave hrvaške skupine podjetij Energia naturalis. Zdaj družbo vodi Nevenka Kržan.

Sporazumno so se v Telekomu Slovenije razšli s predsednikom uprave Cvetkom Sršenom, zdaj je tam predsednik uprave Boštjan Košak.

Bi moral večji del plače šefov biti vezan na uspeh? 

Po mnenju Dušana Jovanoviča, profesorja na mariborski Ekonomsko-poslovni fakulteti in nekdanjega predsednika nadzornega sveta NKBM, bi morala večino prejemkov člana uprave sestavljati variabilni del plače, vezan na rezultate z jasno določenimi pravili in kazalniki. Fiksni del pa mora odražati velikost podjetja in odgovornost, ki jo član uprave nosi.

"Pri nagrajevanju menedžmenta sem kot zagovornik ameriškega modela pristaš načela raje več kot manj," je povedal Jovanovič. Tudi zaradi velike odškodninske odgovornosti menedžerja. "Po učinku dela mogoče ni razlike med 100 tisoč  evri plačila in 10 milijoni evrov plačila, vendar je razlika v tveganju, ki ga član uprave prevzema, če bo šlo kaj narobe."

Nagrajevanje je po Jovanovičevih besedah izključno stvar lastnikov in nadzornikov kot njihovih predstavnikov. "Če se lastniki strinjajo s plačilom na račun njihovega lastnega kapitala, je to njihova stvar. Vse drugo ni daleč od gostilniških razprav," meni Jovanovič.

"Ko sem kot predsednik nadzornega sveta NKBM z razpisom iskal člana uprave, so me kandidati vprašali, ali je predvideni znesek na mesečnem ali tedenskem nivoju. Tisti, ki je takšen znesek pričakoval na tedenskem nivoju, se gotovo ni prijavil na razpis. Dobili smo točno to, kolikor smo bili pripravljeni plačati. Takšne selekcije si nihče ne želi, najmanj nadzornik, ki želi dobro družbi," je povedal Jovanovič.

STA

 

Jovanovič podpira potezo NLB, da bi z novo politiko nagrajevanja dvignila variabilni del plačila članom uprave. Takšno politiko je minuli mesec v pogovoru za Bloomberg Adria podprl tudi predsednik Združenja nadzornikov Slovenije Gorazd Podbevšek. Delež variabilnih prejemkov uprav je na splošno v Sloveniji prenizek, meni Podbevšek.

 

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar