Blaž Brodnjak predlaga višje prejemke upravi NLB, do kam lahko sežejo?

Delničarji NLB bodo na skupščini 11. decembra glasovali o spremenjeni politiki prejemkov članov nadzornega sveta in članov uprave banke. Pri čemer je glasovanje posvetovalne narave, vendar ga mora nadzorni svet kljub temu upoštevati in ob zavrnitvi na naslednji skupščini ponovno predložiti spremenjeno politiko prejemkov. Politiko prejemkov morajo obnoviti najkasneje na štiri leta. 

Dokument, ki smo ga prejeli od NLB in nosi oznako zaupno, natančno opredeljuje merila za izplačilo variabilnega dela plače članom uprave. Variabilni del plače oziroma dodatek za uspešnost je razdeljen na kratkoročni in dolgoročni dodatek za uspešnost.

Kratkoročni dodatek je lahko največ devet povprečnih bruto mesečnih plač člana uprave v letu, dolgoročni pa največ tri povprečne bruto mesečne plače člana uprave v obračunskem letu. V seštevku torej 12 povprečnih bruto mesečnih plač.

Ob tem je največji bonus omejen, saj skupaj z drugimi variabilnimi prejemki ne sme presegati 100 odstotkov fiksnih letnih prejemkov člana uprave.

Do kam bi lahko segli prejemki prvega moža NLB? 

Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak je lani prejel 542.370 evrov bruto plače in regresa ter 95.214 evrov variabilnega dela prejemkov (skupaj 647.722 evrov), piše v letnem poročilu za leto 2022.

Če bi predsednik uprave dosegel vse zastavljena merila uspešnosti, bi bil torej upravičen do variabilnega dela v višini 542.370 evrov oziroma 12 mesečnih plač. Skupaj z enako velikim fiksnim delom bi bila lahko njegova plača teoretično 1.082.720 evrov, torej dober milijon evrov.

 

Gorazd Podbevšek, nadzornik: Deleži variabilnih prejemkov so prenizki  

Predsednik Združenja nadzornikov Slovenije Gorazd Podbevšek pravi, da je jasna določitev meril za izplačilo variabilnega dela nagrade obvezna po evropski in slovenski zakonodaji. Tudi opredelitev kvalitativnih meril, ki vključujejo področje ESG. Predlog NLB je s tega vidika popolnoma skladen s sodobnimi praksami in normativi, pravi Podbevšek, ki je bil v preteklosti tudi predsednik nadzornega sveta NLB.

Delež variabilnih prejemkov uprav je na splošno v Sloveniji prenizek, ob tem opozarja Podbevšek, kar je tudi posledica tako imenovanega Lahovnikovega zakona, ki je omejil variabilne prejemke uprav v podjetjih v državni (so)lasti. Poleg tega v številnih podjetjih variabilnih nagrad v zadnjih letih niso izplačevali zaradi omejitev, povezanih z državnimi pomočmi.

"Plačila uprav zgolj s fiksnimi zneski niso ustrezna. Člani uprave imajo naloge, ki jih morajo izpolniti, in večja motivacija je pozitivna za uspešnost družbe. V združenju nadzornikov smo prepričani, da je tak način nagrajevanja boljši kot s fiksnimi plačami," je povedal nekdanji predsednik nadzornikov NLB.

Nadzorniki pa po drugi strani ne smejo biti plačani po variabilnem ključu, kar je določeno tudi v zakonu o gospodarskih družbah, je povedal Podbevšek. "Nadzorniki morajo biti namreč objektivni. Ni dobro, da sta uprava in nadzorni svet v istem čolnu in eden drugemu pomagata pri izplačilih večjih variabilnih dodatkov," je še povedal Podbevšek.

Predlog pravil nagrajevanja NLB predvideva fiksno plačilo članom nadzornega sveta v višini 69 tisoč bruto na leto na posameznega člana, predsednik dobi 25 odstotkov dodatka, njegov namestnik pa 15 odstotkov.

Manjka jasen izračun, kaj pravilnik prinaša

Rajko Stanković, predsednik Društva malih delničarjev Slovenije (MDS), ocenjuje, da je predlagani pravilnik NLB zelo tehničen in ga povprečni delničar težko razume. V njem manjka jasen in konkreten izračun s številkami, v katerem bi bilo prikazano, kakšno vsoto bo dobil menedžer pri določenem rezultatu. Zato bi bilo po njegovem mnenju smiselno, da bi v NLB že pred skupščino pripravili strnjen povzetek in na primerih pregledno prikazali, kaj nova pravila pomenijo za prejemke menedžerjev.

Stanković opozarja, da mora biti že v osnovi načrt podjetja postavljen ambiciozno, člani uprave pa dodatno nagrajeni zgolj za preseganje tega načrta. Delničarjem bi morali po njegovem mnenju prikazati tudi, kolikšen delež preseženega načrta bo pripadel upravi in kolikšen delničarjem.

"Če bi bil delničar NLB, bi se na podlagi objavljenega dokumenta težko odločil, kako glasovati na skupščini," je povedal Stanković. "Nisem nasprotnik velikih prihodkov menedžerjev, ampak morajo biti ti izplačani po merilih, ki jih razume navaden smrtnik," je povedal predsednik MDS.

Med merili finančni rezultati, operativna učinkovitost, strateški mejniki ter dejavniki ESG 

Kot smo pisali, vodstvo NLB na skupščini, sklicani 11. decembra, med sklepi delničarjem predlaga tudi sprejem posodobljene politike prejemkov članov nadzornega sveta in članov uprave banke, "tako da zagotavlja nagrajevanje članov uprave v skladu z dolgoročnimi strateškimi cilji NLB Skupine ter interesi in usmeritvami delničarjev, ustrezno zakonodajo, smernicami in najboljšimi praksami."

Med merili so finančni rezultati, operativna učinkovitost, strateški mejniki ter okoljski, družbeni in upravljavski dejavniki (ESG). NLB je decembra lani prva v regiji prejela oceno tveganja ESG, ki upošteva izpolnjevanje okoljskih, družbenih in upravljavskih standardov.

Iz SDH, ki upravlja delež države v NLB, so sporočili, da so seznanjeni s predlaganimi spremembami nagrajevanja uprave NLB. Do njih se bodo opredelili, ko bodo preverili njihovo skladnost s smernicami SDH pri oblikovanju politike prejemkov organov vodenja, so odgovorili.

Napoved visokih dividend za delničarje

NLB sicer zadnja leta dosega dobre rezultate. V drugem četrtletju je ustvarila 122,6 milijona evrov dobička po davkih, kar je dvoodstotna rast v primerjavi s prvim četrtletjem. Do konca junija je ustvarila 242,7 milijona evrov čistega dobička, medtem ko so v prvem lanskem polletju 287 milijonov evrov. Čisti obrestni prihodki so v drugem četrtletju nanesli 201 milijon evrov, kar je 12 odstotkov več na četrtletni ravni.

O rezultatih v tretjem četrtletju bo banka poročala danes. Uprava banke napoveduje, da bo do leta 2026 izplačala skupaj 500 milijonov evrov dividend. Letos naj bi delničarji dobili 110 milijonov evrov dividend.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar