Poleti je v Sloveniji odjeknila novica, da je farmacevtsko podjetje Lek svojim zaposlenim več let napačno obračunavalo dodatke k plačam. Napako so odkrili, ko so računovodstvo prenesli na zunanjega izvajalca. Ali do takšnih napak v Sloveniji prihaja pogosto in ali je za podjetje bolje, da ima hišnega ali zunanjega računovodjo, smo povprašali strokovnjake iz računovodskih in revizijskih inštitutov ter združenj.
"Prepričan sem, da do teh napak v Leku ni prišlo namerno ali namenoma," je za Bloomberg Adria povedal Marjan Odar, direktor Slovenskega inštituta za revizijo. "Glede na osebno poznavanje tega področja in informacije, s katerimi razpolagam, menim, da je primer Leka verjetno izjema." Odarja sicer preseneča, da v Leku tako dolgo in ob vseh službah notranjega nadzora nihče ni odkril te napake; ob tem dodaja, da si predvsem večji in ugledni delodajalci prizadevajo spoštovati zakonodajo, namerno pa jo kršijo zgolj manjša in nekredibilna podjetja. Napako Leka pripisuje visoki stopnji avtomatizacije v velikih sistemih.
"Ocenjujem, da do tovrstnih napak prihaja razmeroma pogosto, vendar do tega zelo redko prihaja iz krivdnih razlogov. Največkrat do napak pride zaradi izjemne kompliciranosti področja obračuna plač," nam je sporočila Nina Orehek Ručigaj z Inštituta za računovodstvo in direktorica podjetja Unija consulting. "V Sloveniji se delodajalci pri izračunu plače in drugih izplačil iz delovnega razmerja srečujejo s precejšnjimi birokratskimi ovirami, številnimi različnimi predpisi ter različnim poročanjem, ki ga je treba opraviti na mesečni in letni ravni." Orehek Ručigaj še dodaja, da posebne vrste izplačil zahtevajo različno davčno obravnavo, česar je lahko ogromno, prav tako pa je treba biti pazljiv pri nastavitvah računovodskih programov.
Preberi še
Lek storil kaznivo dejanje, bo vložena kazenska ovadba?
Lek naj bi delavce v zadnjih 20 letih oškodoval za skupno sto milijonov evrov, pripravljen plačati odškodnine za zadnjih pet let.
14.07.2022
Inšpektorat za delo: Zoper naj delodajalca Lek teče več postopkov
Podjetje Lek je 20 let napačno obračunavalo plače in oškodovalo okoli tri tisoč zaposlenih. Vseeno je postal naj delodajalec po izboru portala Mojedelo.com.
05.10.2022
Ali je bolje imeti hišnega ali zunanjega računovodjo?
O tem odloča več dejavnikov. Eden od njih je velikost podjetja, pri čemer je za mikro in majhna podjetja stroškovno učinkovitejša izbira zunanjega izvajalca. Toda zasledovanje stroškovne učinkovitosti je lahko tudi past. "Še vedno velja tisti rek: Za malo denarja malo glasbe," pojasnjuje Odar, ki opozarja, da je treba upoštevati tudi kakovost izvajalca. "Žal nekateri naročniki izbirajo zunanje izvajalce – praviloma računovodske servise – le na podlagi ponujene cene; kasneje pa lahko nastanejo težave, ko banke, FURS ali drugi nadzorni organi ugotovijo napake, pomanjkljivosti, neizvajanje zakona, celo prevare." Odar pri tem poudarja, da je odgovornost za zakonitost poslovanja vedno na ramenih poslovodstva.
"Prednosti notranjega računovodstva sta po našem mnenju predvsem boljše poznavanje poslovnih dogodkov in hitrejša komunikacija z ostalimi organizacijskimi enotami organizacije," dilemo komentira Matjaž Prusnik, direktor Zveze računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije. "Zunanje računovodstvo pa je običajno bolj vsestransko pri poznavanju računovodske in davčne problematike ter fleksibilnejše pri nihanju obsega poslovanja."
"Prednost zunanjega računovodstva je zagotovo v specializiranem odnosu in razumevanju področja obračuna plač," meni Orehek Ručigaj. Področje je namreč zapleteno in hitro se lahko zgodi nenamerna napaka. Do nje lahko pride že v procesu zbiranja vseh vhodnih podatkov, ki jih je treba pripraviti za vsakega zaposlenega in vključujejo podatke o dogovorjeni plači ter morebitnih stimulacijah, plačilni politiki podjetja, vodenju prisotnosti, dopustov, bolniških in drugih odsotnosti, sistemu nagrajevanja, bonitetah, odpravninah in podobno. "Podatke je treba pravilno obdelati in ugotoviti, kaj vse je predmet obdavčitve oziroma obračuna prispevkov za socialno varnost in kakšen znesek se delavcu nameni za izplačilo neto plače. Na končno izplačilo vplivajo tudi morebitni odtegljaji pri plači na račun izvršbe ali upravno-administrativnih prepovedi."
Za ustrezno obdelavo je treba poznati delovnopravne predpise, standarde, sodno in upravno prakso ter stališča pristojnih organov, poudarja Orehek Ručigaj. "Na področju plač in njihove obdavčitve v širšem smislu se predpisi nenehno spreminjajo, zaradi česar obračunovalec plač že dolgo ni več le administrator, temveč svetovalec in strokovnjak."
Prednosti obračuna plač pri zunanjem računovodstvu naj bi tako bili "specializirani strokovni sodelavci, ki so ažurno seznanjeni z zakonodajo, pri tem pa zanesljivo in varno pomagajo znižati stroške in povečati produktivnost delodajalca«, meni strokovnjakinja.