Geopolitične napetosti, kibernetska tveganja in vse pogostejše vremenske ujme lahko vplivajo tudi na delovanje ključne infrastrukture, vključno s sistemi, ki omogočajo plačevanje in dostop do gotovine. Banka Slovenije (BS) zato gospodinjstvom priporoča, naj imajo za primer kriznih razmer na voljo več možnosti za elektronsko plačevanje in določen znesek gotovine za kritje nujnih stroškov za vsaj 72 ur oziroma tri dni.
V BS ob tem poudarjajo, da je zanesljivost slovenske plačilne infrastrukture visoka, uporabniki pa imajo na voljo različne učinkovite in varne načine plačevanja. Kljub temu opozarjajo, da se je smiselno pripraviti tudi na razmere, v katerih običajni načini plačevanja ali dostop do gotovine začasno ne bi bili mogoči.
Do takšnih motenj lahko pride ob naravnih nesrečah ali drugih nepredvidenih dogodkih, ko so lahko prizadeti oskrba z elektriko, internetni dostop ali delovanje druge infrastrukture. V takšnih primerih je lahko začasno onemogočena uporaba plačilnih kartic, mobilnih aplikacij ali dvig gotovine na bankomatih.
Ne zanašajte se le na en način plačila
BS in širše Evrosistem uporabnikom priporočata, naj razmislijo o uporabi več različnih možnosti elektronskega plačevanja. Med priporočili so odprtje plačilnih računov pri različnih ponudnikih plačilnih storitev ter uporaba različnih plačilnih aplikacij.
Takšna razpršenost lahko zmanjša tveganje, da bi izpad enega ponudnika, aplikacije ali plačilnega sistema uporabnika povsem odrezal od možnosti plačila. To je posebej pomembno v razmerah, ko lahko posamezni sistemi delujejo omejeno ali začasno sploh ne delujejo.
Podobno priporočilo je v začetku marca izdala tudi švedska centralna banka, Sveriges Riksbank, ki je državljanom svetovala, naj imajo doma približno tisoč švedskih kron oziroma okoli 100 evrov gotovine na odraslo osebo. To naj bi zadostovalo za približno teden dni osnovnih nakupov v primeru izpada digitalnih plačil.
Švedska centralna banka gospodinjstvom svetuje tudi, naj se pri vsakodnevnih plačilih ne zanašajo izključno na digitalne sisteme. Posamezniki naj imajo na voljo več različnih vrst plačila, vključno s fizično bančno kartico in mobilnimi plačili, po možnosti pa tudi kartice različnih bančnih ponudnikov.
Gotovina za najmanj 72 ur
Banka Slovenije gospodinjstvom priporoča, naj imajo doma določen znesek gotovine za kritje nujnih stroškov za vsaj 72 ur oziroma tri dni na posameznika. Pri tem svetuje predvsem hranjenje bankovcev nižje vrednosti in kovancev, saj so ti najprimernejši za vsakodnevne gotovinske transakcije.
"Celotnega zneska ni nujno pripraviti takoj," poudarjajo v Banki Slovenije. Gospodinjstva ga lahko prilagodijo svojim finančnim zmožnostim in ga dopolnjujejo postopoma.
Gotovina ima v kriznih razmerah posebno vlogo, ker omogoča plačilo tudi brez delujoče plačilne infrastrukture. Za uporabo ne potrebuje elektrike, internetne povezave ali bančne aplikacije, hkrati pa ima status zakonitega plačilnega sredstva.
Priporočila del širših priprav na krize
V Banki Slovenije poudarjajo, da naj uporabniki priporočila glede gotovine in plačilnih možnosti razumejo kot del širših priprav na morebitne krizne razmere. Pri tem se sklicujejo tudi na priporočila Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, ki zajemajo zagotavljanje drugih nujnih potrebščin za primer motenj v vsakodnevnem delovanju.
Priporočila centralnih bank so del širših evropskih prizadevanj za krepitev odpornosti plačilnih sistemov. Digitalna plačila so v običajnih razmerah hitra, učinkovita in varna, vendar pa izkušnje z naravnimi nesrečami, kibernetskimi incidenti in geopolitičnimi napetostmi kažejo, da popolno zanašanje na en sam način plačila povečuje ranljivost gospodinjstev.
Sporočilo centralne banke zato ni, da bi se morali uporabniki odpovedati digitalnim plačilom, temveč da je v kriznih razmerah smiselno imeti rezervni načrt. Ta vključuje več elektronskih možnosti plačevanja, fizično plačilno kartico, po možnosti račune pri različnih ponudnikih ter gotovino za najnujnejše izdatke.
.webp){kind=icon}
