Ko mladi opuščajo denarnice, Slovenija ščiti gotovino z ustavo

Plačilne navade v času vse hitrejšega tehnološkega napredka in digitalizacije doživljajo temeljit preobrat. Denarnice, nekoč simbol vsakdanjega finančnega življenja, za vse več pripadnikov mlajših generacij postajajo odveč. Njihovo vlogo prevzemajo pametni telefoni, digitalne denarnice in aplikacije, ki združujejo plačevanje, nadzor porabe in celo vlaganje – vse na enem zaslonu.

Kot poročajo na spletni strani Business Insider, ne gre več le za tehnološki trend, temveč za spremembo v razumevanju denarja, varnosti in udobja. Ta premik ima pomembne posledice za banke, trgovce in regulatorje, ki se morajo hitro prilagoditi novi realnosti brezgotovinskega sveta.

Po najnovejših podatkih iz Letnega poročila Evropske centralne banke (ECB) 2024 je gotovina še vedno najpogosteje uporabljeno plačilno sredstvo pri fizičnih nakupih, čeprav njen delež upada. Študija o plačilnih navadah v evrskem območju je pokazala, da je v letu 2024 gotovina zajemala dobro polovico (približno 52 odstotkov) vseh plačil na prodajnih mestih (POS), kar je občuten upad v primerjavi z 59 odstotki v letu 2022.

ECB je v poročilu poudarila tudi, da so kartice in digitalna plačila pridobili večji delež, pri čemer so kartice skupaj z mobilnimi in spletnimi plačili nadomestile del transakcij, ki so tradicionalno potekale z gotovino. Ta trend potrjuje nadaljnji premik proti digitalizaciji plačil, ki ga poganjajo spremembe v potrošniških navadah, tehnološki razvoj in sprejetje novih plačilnih aplikacij, še zlasti med mlajšimi generacijami.

 

 

Iz Banke Slovenije so lani sporočili, da se v Sloveniji podobno kot v celotnem evrskem območju srečujemo s postopnim upadanjem uporabe gotovine in povečevanjem deleža elektronskih oblik plačil. Vendar pa s 64 odstotki gotovinskih plačil na fizičnih prodajnih mestih sodimo med države, kjer je gotovina najpogosteje uporabljen plačilni instrument.

"Na drugi strani se krepi uporaba elektronskih plačil, ki prevladuje pri plačilih večjih vrednosti," ugotavljajo pri Banki Slovenije. Delež nakupov, opravljenih s plačilno kartico, naj bi leta 2024 znašal 29 odstotkov, kar je pet odstotkov več kot leta 2022.

O naraščajočem zanimanju za sodobne plačilne rešitve pričajo tudi banke. "Zanimanje naših strank za digitalna plačila in uporabo digitalnih denarnic ter mobilnih plačil narašča," potrjujejo v UniCredit Banki Slovenije. "Ta storitev trenutno še ni na voljo, vendar jo razvijamo in načrtujemo, da bo v ponudbi prihodnje leto," so napovedali.

Da je zanimanja za plačevanje z gotovino vse manj, opažajo tudi v Banki OTP. "Uporaba mobilnih denarnic in mobilnih plačil raste počasi in stabilno, pri čemer je skoraj 50 odstotkov uporabnikov mobilnih denarnic v starostni skupini med 16 in 30 let, največ pa med 21 in 25 let," ugotavljajo.

Mladi dajejo prednost elektronskim oziroma digitalnim oblikam plačila. Depositphotos

Generacija Z postavlja nova pravila plačevanja

Business Insider ob tem poudarja, da generacija Z bistveno hitreje kot starejše generacije sprejema mobilne in integrirane plačilne rešitve, kot so digitalne denarnice, P2P-plačila in brezstični načini plačevanja. Zvestoba tradicionalnim bankam je manjša, odločilno vlogo pa imajo uporabniška izkušnja, nizki stroški in preprosta uporaba aplikacij. Za banke to pomeni jasno sporočilo: prihodnja konkurenčnost ne bo temeljila le na varnosti in regulaciji, temveč na tem, kako dobro znajo finančne storitve približati digitalnim navadam generacije, ki v denarnici pogosto nima več niti ene kartice.

Tudi Billtrustova raziskava 2025 kaže, da je digitalno plačevanje med generacijo Z prevladujoča izbira. Po podatkih raziskave kar 91 odstotkov mladih (od 18 do 29 let) uporablja mobilne denarnice (npr. Apple Pay, Google Pay), pri čemer 40 odstotkov uporablja takšne storitve več kot petkrat na mesec. Tradicionalne metode, kot je gotovina, so se močno zmanjšale – le okoli sedem odstotkov pripadnikov generacije Z navaja gotovino kot svojo prednostno metodo plačila. To kaže na skoraj popolno prelomnico pri sprejemanju digitalnih plačil v primerjavi s preteklimi generacijami.

Po podatkih Globalnega poročila o plačilih 2024 (Global Payments Report 2024) digitalne denarnice vse hitreje postajajo prevladujoča oblika plačevanja. Leta 2023 so zajemale približno 30 odstotkov vseh plačil na prodajnih mestih in skoraj polovico spletnih transakcij na svetovni ravni, njihova skupna vrednost pa je dosegla skoraj 14 bilijonov dolarjev. Poročilo napoveduje, da se bo uporaba digitalnih denarnic v prihodnjih letih še okrepila, predvsem zaradi preproste uporabe, široke sprejetosti pri trgovcih in vse večjega zaupanja kupcev v mobilne plačilne rešitve.

Plačevanje z gotovino postalo ustavna pravica

Državni zbor je 1. decembra soglasno potrdil odlok o razglasitvi ustavnega zakona, s katerim se v slovensko ustavo dodaja pravica do plačevanja z gotovino. Pobudo je vložilo združenje Povezani smo, ki je novembra 2023 za vpis pravice v ustavo zbralo 56.267 podpisov. Po novem bo v ustavi zapisano, da ima vsakdo v skladu z zakonom pravico do uporabe gotovine pri bančnem poslovanju in drugih oblikah pravnega prometa.

Poslanci so ob tem poudarili pomen gotovine z vidika varnosti, zasebnosti in dostopnosti, zlasti v kriznih razmerah. S to odločitvijo se je Slovenija pridružila redkim evropskim državam, ki so pravico do plačevanja z gotovino zapisale na ustavni ravni. Med njimi sta tudi Slovaška, ki je takšno ustavno določbo sprejela že leta 2023, in Madžarska, kjer je uporaba gotovine ustavno zaščitena kot del pravic potrošnikov.