text size
Danes se zaključuje javna obravnava predloga Zakona o dostopnosti in uporabi plačilnih sredstev. "Odzive bomo skrbno preučili, se posvetovali tudi z Banko Slovenije in na tej podlagi pripravili morebitne nadaljnje izboljšave," so sporočili iz ministrstva za finance, ki ga vodi Andrej Šircelj.
Kot pravijo, zakon daje izbiro, "saj med drugim ureja ustavno priznano pravico do uporabe gotovine, hkrati pa ponudnike blaga in storitev zavezuje k sprejemanju vsaj enega elektronskega plačilnega sredstva". Predlog zakon uvaja tudi brezplačni paket osnovnih plačilnih storitev za vse, ki prejemajo plače, pokojnine in druge redne dohodke, za ranljive skupine in upokojence pa bo ta paket še razširjen.
Kaj uvajanje brezplačnega bančnega računa pomeni za slovenske banke, smo pisali v članku Brezplačni bančni računi: le prek NLB 12-milijonski udarec za proračun.
V javni obravnavi so doslej prejeli 23 odzivov, tako od fizičnih kot pravnih oseb, strokovne javnosti in interesnih združenj, občin oziroma njihovih združenj, ministrstev in drugih subjektov, v katerih delovno področje posega predlog zakona. Vsebinsko se nanašajo na več področij:
-
Na obveznosti sprejemanja plačil v gotovini in dostopnost osnovnih plačilnih storitev: Med drugim so predlagani drugačni oziroma novi kriteriji za mrežo gotovinskih točk, širitev izjem od obveznega sprejemanja plačil v gotovini in drugačna določila glede brezplačnih dvigov in pologov evrskih bankovcev ter kovancev v bančni poslovalnici.
-
Na obveznosti sprejemanja elektronskih plačilnih sredstev: Nekateri deležniki predlagajo izločitev obveznega sprejemanja elektronskih plačilnih sredstev iz predloga zakona v celoti ter ureditev v ločenem zakonodajnem postopku. Drugi medtem predlagajo zgolj širitev izjem od zagotavljanja obveznosti sprejemanja elektronskih plačilnih sredstev in jasnejšo opredelitev lastnosti elektronskega plačilnega sredstva.
-
Na brezplačen paket osnovnih plačilnih storitev: Odzivi vključujejo širitev ugodnosti na osebe brez rednih prejemkov, na primer kmete. Podali so tudi opozorila z vidika ustavnosti predlagane rešitve.
-
Nekaj predlogov se nanaša na daljše obdobje za prilagoditev zakonskim zahtevam in za dopolnitev prekrškovnih določb.
Ministrstvo napoveduje, da bodo prejete pripombe in predloge preučili in se glede njih posvetovali tudi z Banko Slovenije ter "pripravili morebitne nadaljnje spremembe osnutka zakona". Pričakujejo še mnenje Evropske centralne banke.
Po zastavljeni časovnici bi moral biti osnutek zakona pripravljen v prvem četrtletju leta 2027, sprejet pa najkasneje v drugem.
.webp){kind=icon}
