Roboti že strežejo in zidajo. Katera delovna mesta bodo prevzeli naslednja?

Roboti postajajo vse pogostejši sodelavci v proizvodnji, zdravstvu, hotelirstvu, gostinstvu in celo na gradbiščih. Medtem ko industrijski roboti že desetletja opravljajo natančno določena opravila v tovarnah, razvoj umetne inteligence odpira vrata novi generaciji robotov – humanoidom, ki naj bi bili sposobni prevzemati precej širši nabor nalog v okoljih, prilagojenih človeku. Podjetja jih razvijajo predvsem kot odgovor na pomanjkanje delovne sile, rast stroškov dela in potrebo po večji produktivnosti.

Humanoidni roboti sicer šele postopoma vstopajo v delovna okolja, robotizacija pa v svetu že pospešeno napreduje. Po podatkih Mednarodne zveze za robotiko (IFR) je bilo leta 2024 po svetu nameščenih več kot 540 tisoč novih industrijskih robotov, skupno pa jih v proizvodnji deluje že več kot štiri milijone. Poleg industrijske robotike hitro raste tudi trg storitvenih robotov, ki jih vse pogosteje srečujemo v logistiki, zdravstvu, gostinstvu in drugih dejavnostih.

Slovenija pri tem trendu ni izjema. Medtem ko so se roboti še pred nekaj leti skoraj izključno uporabljali v logistiki in avtomobilski industriji, jih danes srečujemo tudi v bolnišnicah, lekarnah, hotelih, restavracijah in celo na gradbiščih. Med drugim pomagajo pri razvozu zdravil in laboratorijskih vzorcev, v nekaterih gostinskih lokalih pa strežejo hrano gostom.

Avtomobilska industrija medtem ostaja ena vodilnih pri uvajanju novih tehnologij. Tehnični direktor Revoza Tomaž Blatnik meni, da bo prav avtomobilska panoga vodila nadaljnjo avtomatizacijo predelovalne industrije in si dolgoročno prizadevala za skoraj popolno avtomatizacijo fizično zahtevnih, ponavljajočih se in zdravju škodljivih opravil. Pomemben dejavnik je tudi ekonomika.

"Operater stane 30 tisoč evrov in več, humanoidni robot pa bo kmalu dosegel ceno avtomobila srednjega razreda," je za Bloomberg Adria napovedal Blatnik. Renault s humanoidnimi roboti načrtuje 30-odstotno zmanjšanje proizvodnih ur na vozilo, kar naj bi v prihodnjih petih letih prineslo približno petino nižje proizvodne stroške.

Se v avtomobilski industriji obeta popolna avtomatizacija rutinskih opravil? Foto: Aleš Kovačič

Na slovenskem gradbišču že robot zidar

Da robotizacija vse hitreje prodira tudi v panoge, kjer je bila še pred kratkim skoraj nepredstavljiva, kaže primer iz Cerknice. Mednarodna skupina Wienerberger, ki razvija gradbene materiale in rešitve za gradbeništvo, je skupaj s slovenskim gradbenim podjetjem Tosidos na gradbišču prvič v Sloveniji in regiji predstavila uporabo zidarskega robota WLTR. Ta avtomatizira eno fizično najzahtevnejših opravil v gradbeništvu – zidanje. Robot, ki ne pozna utrujenosti, lahko zida s hitrostjo do deset kvadratnih metrov na uro in do višine treh metrov in pol, pri delu pa ga ne ustavijo niti veter, sonce niti dež.

"Robotizirano zidanje ni nadomestilo za znanje in izkušnje ljudi, temveč odgovor na resnične izzive gradbene industrije," je ob tem povedal Amel Emkić, mag. inž. gradbeništva iz skupine Wienerberger.

"Danes se od gradbišč zahteva več – hitrejša izvedba, enotna kakovost, večja varnost in boljša organizacija dela. WLTR prevzame fizično najtežji del posla, vendar so v ozadju ljudje, ki razumejo gradnjo, materiale in proces. To je smer, v katero se bo gradbeništvo razvijalo," napovedujejo v podjetju Wienerberger.

Zidar, ki ne pozna utrujenosti, vročine in mraza. Foto: Wienerberger

Iz tovarn v trgovine, hotele in bolnišnice

Kot je prepričan Aleš Ude z Inštituta Jožefa Stefana (IJS), se Slovenija na področju industrijske robotike uvršča med najuspešnejše države.

"Najpogosteje se roboti v Sloveniji uporabljajo v industrijski proizvodnji, kjer je njihova uporaba že dobro utečena in skoraj rutinska. Po gostoti industrijskih robotov na zaposlenega v proizvodnji je Slovenija med vodilnimi državami v svetu," pojasni Ude. Poleg industrije omenja še robotske sesalnike in kosilnice, kirurške robote da Vinci v UKC Ljubljana in SB Celje ter avtonomne mobilne robote, ki v podjetjih skrbijo za notranjo logistiko.

Razvoj umetne inteligence po njegovih besedah odpira povsem nova področja uporabe robotov. "V prihodnjih letih lahko pričakujemo občutno povečanje števila robotov, s katerimi se bomo srečevali na delovnih mestih, v javnih ustanovah in v vsakdanjem življenju."

Da ta prihodnost ni več daleč, kažejo tudi izkušnje ljubljanskega podjetja Vandri Robotics. Njihovi servisni roboti danes delujejo tako na domačem kot na številnih tujih trgih, in sicer predvsem v trgovini, hotelirstvu ter farmaciji oziroma zdravstvu. "Gre za servisne robote s sposobnostjo kognitivnega govora, kar pomeni, da se s strankami ne le sporazumevajo, temveč jih tudi razumejo, se nanje smiselno odzivajo in si zapomnijo kontekst pogovora," pojasnjuje direktor podjetja Tadej Slapnik.

Roboti v praksi prevzemajo naloge receptorjev in prodajnih pomočnikov. Pozdravijo obiskovalce, jih usmerijo, odgovarjajo na pogosta vprašanja in svetujejo pri izbiri izdelkov. V trgovinah kupce vodijo do izdelkov in predstavljajo promocije, v hotelih pa na recepciji goste sprejemajo 24 ur na dan v več kot 60 jezikih. "Bistvo ni nadomeščanje zaposlenih, temveč razbremenitev ponavljajočih se opravil, da se lahko ljudje posvetijo zahtevnejšim nalogam in osebnemu stiku s strankami," poudarja Slapnik.

Najprej avtomatizirana, nato ročna dela

Vprašanje, ali bodo roboti ljudem jemali delovna mesta, spremlja robotiko že desetletja. Na Inštitutu Jožefa Stefana ocenjujejo, da bo njihov vpliv najprej opazen predvsem pri enostavnih in ponavljajočih se opravilih.

"Gre predvsem za dela z nizko dodano vrednostjo, ki jih je mogoče razmeroma dobro avtomatizirati," pojasnjuje Ude in doda: "Robotika zato ne pomeni samo nadomeščanja delavcev, ampak lahko prispeva tudi k ohranjanju industrijske proizvodnje v Sloveniji. Podjetjem omogoča večjo produktivnost, boljšo kakovost in večjo konkurenčnost."

Podobno razvoj storitvene robotike vidi tudi Slapnik. Po njegovih besedah roboti danes največjo dodano vrednost ustvarjajo tam, kjer prevzemajo rutinsko komunikacijo s strankami. "Najprej se smiselno avtomatizirajo naloge, vezane na pogovor s strankami – komuniciranje, svetovanje, usmerjanje in pomoč pri prodaji. V naslednjem koraku bodo sledila manj zahtevna opravila, ki vključujejo uporabo rok, s čimer bodo roboti začeli dopolnjevati ročno delo ljudi."

Vandri Robotics: Naslednja postaja so humanoidni roboti v gospodinjstvih

Sogovornika se strinjata, da bo umetna inteligenca razvoj robotike v prihodnjih letih še pospešila. Po besedah Udeta bodo roboti zaradi napredka pri zaznavanju okolice, razumevanju navodil in varnem sodelovanju z ljudmi vse pogosteje prisotni tudi zunaj proizvodnje – v logistiki, zdravstvu, oskrbi starejših in pri vzdrževanju infrastrukture. "Nove zmogljivosti bodo omogočile tudi uporabo robotov v maloserijski proizvodnji, ki se danes še vedno izvaja večinoma ročno," ocenjuje Ude.

V podjetju Vandri medtem največji potencial vidijo prav v humanoidnih robotih. "Največjo rast pričakujemo pri uvajanju humanoidnih robotov v gospodinjstva. Za ta segment bo potreben še določen čas razvoja, vendar prav tu v obdobju enega do treh let pričakujemo najhitrejšo rast," pravi Slapnik. Dodaja, da storitvena robotika ni več tehnologija prihodnosti. "Postaja vsakdanji del delovnih in življenjskih okolij, pri čemer želimo, da se ta tehnologija razvija na evropskih temeljih – pregledno, varno in v sodelovanju z ljudmi."

Bomo v prihodnje na delovnih mestih lahko še konkurirali robotom? Foto: Depositphotos

Slovenija v robotizacijo ne vstopa z zamudo. Nasprotno, po letošnjem Poročilu o razvoju 2026 Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) ohranja položaj ene vodilnih držav v Evropski uniji in na svetu po gostoti industrijskih robotov. Ob sklicevanju na podatke Mednarodne zveze za robotiko (IFR) UMAR navaja, da je imela Slovenija leta 2024 približno 386 industrijskih robotov na 10 tisoč zaposlenih v predelovalnih dejavnostih. S tem se uvršča pred države, kot so ZDA, Avstrija in Italija, za vodilnimi Nemčijo, Japonsko, Kitajsko in Južno Korejo.

Ob tem UMAR v poročilu opozarja tudi na manj spodbuden trend. Rast robotizacije se je v Sloveniji leta 2024 opazno upočasnila, medtem ko Kitajska in nekatere druge države tempo uvajanja robotov še pospešujejo. Če želi Slovenija ohraniti konkurenčnost gospodarstva, bodo po oceni UMAR potrebna nadaljnja vlaganja v robotizacijo, avtomatizacijo in druge napredne tehnologije.