Slovenci niso navdušeni nad delom ob vikendih, ob nedeljah pa po nakupih čez mejo

V času, ko se meja med delovnim in prostim časom vse bolj briše, delo ob koncih tedna postaja del vsakdana za vse več Evropejcev. Fleksibilnost trga dela sicer omogoča večjo dostopnost storitev, a hkrati odpira vprašanja o trajnosti takšnega ritma dela in njegovem vplivu na kakovost življenja.

Eurostat ugotavlja, da je delo ob vikendih v EU postalo stalnica za več kot petino zaposlenih, pri čemer je pojav posebej izrazit v storitvenih dejavnostih. Leta 2025 je namreč več kot 21 odstotkov zaposlenih v starosti med 15 in 64 let običajno delalo ob koncih tedna. Delo ob vikendih je bilo najpogostejše med zaposlenimi v storitvah in prodaji (47,6 odstotka), v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu (47,2 odstotka) ter med delavci v enostavnejših poklicih, kot so fizični delavci, čistilci, prodajalci ipd. (25,7 odstotka).

Slovenija se po zadnjih podatkih Eurostata uvršča nekoliko pod evropsko povprečje. Delež zaposlenih, ki običajno delajo ob vikendih, se giblje okoli 15 odstotkov, kar je manj od povprečja EU, medtem ko je ta delež bistveno višji pri samozaposlenih, kjer presega tretjino. To Slovenijo umešča med države z zmernejšo razširjenostjo vikend dela, a hkrati potrjuje širši evropski trend: delo ob koncih tedna ostaja pomemben – in vse bolj normalen – del sodobnega trga dela.

Po slovenski zakonodaji imajo zaposleni za delo ob nedeljah in praznikih pravico do dodatka, pri čemer višino določajo kolektivne pogodbe – v trgovinski dejavnosti je ta denimo opredeljen s kolektivno pogodbo, medtem ko se v drugih panogah razlikuje in praviloma določa na ravni dejavnosti ali podjetij.

Na ravni podjetij pa se razlike očitno ne kažejo več toliko v samih dodatkih za delo ob vikendih, temveč v načinu organizacije dela. Kot poudarja Laura Smrekar iz kadrovske agencije Competo, podjetja vikend delo še vedno večinoma kompenzirajo z dodatki, kar je danes osnovni pogoj, ne pa več razlikovalna prednost.

"Razlike se pokažejo pri organizaciji dela: predvidljivosti razporedov, možnosti vpliva zaposlenih in načinu, kako se obremenitev uravnoteži skozi čas," pojasnjuje. Ob tem opozarja, da zgolj finančni pristop ni dovolj: "Če vikend delo ostane zgolj finančno vprašanje, to praviloma pomeni tudi višjo fluktuacijo. Odločilno ni le, koliko znaša plačilo, ampak ali je sistem za ljudi dolgoročno vzdržen," opozarja Smrekar.

Po mnenju sogovornice ima pomembno vlogo tudi stanje na trgu dela. "Odgovor je v veliki meri odvisen od tega, koliko izbire ima posameznik na trgu. Ko je priložnosti manj, prevlada finančni vidik. Ko se možnosti povečajo, začne večjo težo dobivati prosti čas," pravi. To pomeni, da enak sistem kompenzacij ne deluje enako v vseh okoljih: "Ljudje imamo različne življenjske okoliščine in prioritete, podjetja, ki to razumejo, pa omogočajo kombinacijo ali vsaj delno prilagodljivost."

Več kot tretjina samozaposlenih Slovencev dela tudi med vikendi. Foto: Depositphotos

Vikend delo? Ne, hvala – pravi generacija Z

Ko govorimo o delu med vikendi in prazniki, v ospredje pridejo tudi generacijske razlike. Generacija Z, ki je odrasla v popolnoma digitaliziranem svetu, kjer je meja med delom in prostim časom pogosto zabrisana, hkrati postavlja prav nasprotno zahtevo – jasnejše ločevanje med obema.

Kot je že lani za Bloomberg Adria poudarila dr. Vesna Miloševič Zupančič, strokovna direktorica e-Študentskega Servisa, "prihod generacije Z spreminja komunikacijo v organizacijah v bolj neposredno, avtentično in prijazno, obenem pa prinaša potrebo po spreminjanju organizacije v smeri večjega ravnovesja med delom in prostim časom."

To se neposredno odraža v odnosu do vikend dela. Mlajši zaposleni ga pogosteje razumejo kot poseg v zasebni čas, ne zgolj kot del delovnih obveznosti, zato so pri izbiri delodajalca bolj selektivni. To potrjujejo tudi opažanja iz prakse. Kot ocenjuje Laura Smrekar, mlajši pogosteje izbirajo delovna mesta, kjer delo ob koncih tedna ni predvideno. "Na trgu imajo veliko priložnosti in zato bolj selektivno izbirajo pogoje dela. To se danes že pozna v določenih panogah, kjer je vikend delo standard in interes mlajših je tam nižji, fluktuacija pa višja."

Slovenci ob nedeljah po nakupih v sosednje države

Podobna razprava o ravnotežju med delom in prostim časom se je v Sloveniji najostreje odrazila prav v trgovinski dejavnosti. Po letih polemik (ki se še niso povsem polegle) je bil septembra 2020 sprejet zakon, ki je uvedel zaprtje trgovin ob nedeljah in praznikih, z omejenimi izjemami. Gre za eno redkih področij, kjer je zakonodajalec neposredno posegel v organizacijo vikend dela – in s tem tudi v razmerje med delodajalci, zaposlenimi in potrošniki.

Razprave so bile dolgotrajne in razdeljene: sindikati so ukrep zagovarjali kot zaščito prostega časa zaposlenih, del trgovcev pa je opozarjal na izpad prihodkov in omejevanje poslovanja. V evropskem kontekstu Slovenija pri tem ni osamljen primer. Podobno strožje omejitve poznajo denimo Nemčija in Avstrija, medtem ko so v številnih drugih državah (med njimi denimo v sosednji Italiji) pravila bistveno bolj liberalna in je nedeljsko obratovanje trgovin običajno.

Ker so trgovine v Sloveniji ob nedeljah zaprte, se Slovenci radi odpravijo po nakupih čez mejo. Foto: Depositphotos

Pri Trgovinski zbornici Slovenije (TZS) opozarjajo, da sedanja ureditev – z eno najstrožjih regulacij poslovanja – ostaja problematična. Spomnijo, da so volivci že na referendumu leta 2003 podprli omejeno odprtje trgovin ob nedeljah, zato današnjo skoraj popolno prepoved, z redkimi izjemami, težko razumejo.

"Izkušnje trgovcev in odzivi potrošnikov kažejo, da se je le manjši del porabe po zaprtju trgovin ob nedeljah in praznikih prerazporedil na druge dni v tednu, pomemben del prodaje pa ostaja trajno izgubljen," ocenjujejo pri TZS. Dodajajo, da se slovenski potrošniki ob nedeljah zato vse pogosteje odpravljajo po nakupih v sosednje države, kar postaja vseslovenski problem.

"Eden od razlogov za to je med drugim tudi dejstvo, da je Slovenija praktično edina država v soseščini, ki še ni znižala stopnje DDV za osnovna živila na 5 odstotkov (letos poleti 4,9-odstotno stopnjo DDV na osnovna živila kot zadnja v naši soseščini uvaja tudi Avstrija)," opozarjajo na zbornici. Hkrati naj bi Slovenija izgubljala tudi del turistične potrošnje, zlasti v turističnih krajih in mestnih središčih.

Zbornica opozarja še na operativne izzive, predvsem ob podaljšanih vikendih, ko se nakupna aktivnost skoncentrira v krajši časovni okvir. To po njihovih ocenah povečuje obremenitve zaposlenih in otežuje zagotavljanje kakovostne storitve. Na podlagi odzivov trgovcev in potrošnikov zato menijo, da je obstoječa ureditev neustrezna (zlasti v času sezonskih nakupov in decembra) ter da prispeva k odlivu kupne moči in pritiskom na poslovanje trgovcev.

Nedelje delijo tudi mnenja trgovcev

Stališča trgovcev so pri tem precej bolj raznolika. V Hoferju opozarjajo predvsem na vprašanje enakih pogojev na trgu. "Pri odločanju o odprtju ali zaprtju trgovin ob nedeljah je pomembno, da so pravila glede tovrstnih omejitev pravična in s tem ohranjajo konkurenčnost med trgovskimi podjetji. Trenutna ureditev vseh trgovcev ne obravnava enako, kar je z vidika konkurenčnosti problematično," poudarjajo.

Bolj zadržano stališče imajo v Sparu Slovenija, kjer obstoječo ureditev načeloma podpirajo. "Delo ob nedeljah razumemo kot izjemo, ki jo je treba skrbno in premišljeno urejati. Na splošno podpiramo obstoječo ureditev, ki daje poudarek ravnotežju med poklicnim in zasebnim življenjem zaposlenih," pojasnjujejo. Ob tem dodajajo, da bi bilo morebitne spremembe smiselno omejiti predvsem na turistične kraje in sezonska obdobja, kjer so potrebe drugačne in kjer obiskovalci pričakujejo odprte storitve tudi ob nedeljah.

V Tušu podpirajo obstoječo zakonodajo in sistem ter spoštujejo prepoved obratovanja trgovin ob nedeljah. Ocenjujejo, tudi, da je sistem dodatkov v panogi ustrezno postavljen "Zakon določa, da so pod določenimi pogoji nekatere trgovine ob nedeljah lahko odprte, zato je dodatek za nedeljsko delo že ustrezno urejen s kolektivno pogodbo dejavnosti trgovine."