Kaj skrbi slovenske trgovce

Trgovci so zaskrbljeni, saj potrošnja ostaja precej zadržana. Letos naj bi realne plače v Sloveniji zrasle za okrog štiri odstotke, kar je ena od višjih stopenj rasti v zadnjem desetletju in bistveno nad napovedano dvoodstotno rastjo produktivnosti, poudarjajo v Trgovinski zbornici Slovenije (TZS).

Januarski podatki so še bolj zaskrbljujoči, saj so bili realni prihodki v maloprodaji za 1,5 odstotka nižji kot lanskega januarja. Obenem je Urad Vlade za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) napoved gospodarske rasti oblikoval pred vojno ZDA in Izraela z Iranom in torej pred energetskim šokom, ki smo mu priča zadnje dni.

Kot je v oddaji Spotlight na televiziji Bloomberg Adria dejala predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah, takšen razkorak med rastjo prihodkov in produktivnostjo pomeni, da "vse, kar zaslužimo, dajemo v plače, ne povečujemo svoje učinkovitosti, ne ustvarjamo dodane vrednosti, v končni fazi je podjetje prisiljeno v dvigovanje cen in izgublja konkurenčnost". Ob tem smo v Sloveniji rekordno dvignili še minimalno plačo, kar je vplivalo na vse plače, pravi Lah, in delodajalcem naložili obvezno izplačilo zimskega dodatka.

"Za plače smo dali več, kot smo ustvarili," je kritična Lah, obenem v Sloveniji poleg povečevanja davkov uvajamo še nove. "Teorija in tudi praksa nas učita, da se do določene stopnje povečevanja davkov priliv povečuje, ko je davek previsok, pa začne vsota pobranih davkov padati," opozarja predsednica Trgovinske zbornice. Dodatno je kritična do tega, da so odhodki državnega proračuna lani zrasli za 9,5 odstotka, prihodki pa le za 3,7 odstotka. Država troši več, kot smo ustvarili in s tem ne bomo nadomestili primanjkljaja proračuna, zato poziva k premisleku o davčni politiki.

Analizirati je treba po njenem mnenju tudi odhodke države, zato čaka prihodnjo vlado veliko aktivnosti. Sploh lahko skrbi, da so se tudi napovedi rasti v minulih treh letih prepolovile. Skrb vzbuja tudi dejstvo, da se niso uresničile tudi napovedi o večji potrošnji, saj potrošniki ostajajo racionalni, kar se kaže tudi v večjih prihrankih na bankah. Lah se boji, da se bo že marca poznal tudi vpliv dviga minimalnih plač in zimskega dodatka na prodajne cene, kar bo še povečalo pritisk, ki smo mu priča zaradi geopolitičnih razmer.  

Glede vpliva konfliktov na Bližnjem vzhodu sogovornica meni, da bo ta odvisen predvsem od dolžine trajanja. Trenutno se vpliv že čuti pri naftnih derivatih, višje cene se bodo kmalu čutile tudi pri višjih cenah surovin in prehrambnih artiklov, pričakovati je višje cene embalaže in ladijskega transporta. Tudi to se bo poznalo tudi v cenah končnih proizvodov. "Trgovina vsega dviga cen ne bo mogla prenesti v končne cene, vsi trgovci so šli v prevetritev racionalnosti poslovanja," pravi Lah.

Zato povečujejo tudi delež lastnih blagovnih znamk. S tem se bodo približali severnoevropskim trgovcem, kjer je delež takšnih znamk v diskontnih trgovinah približno polovičen. Vse to pa bo vplivalo na dobičkononost, kjer so slovenski trgovci pri repu med evropskimi. "Trgovina je bila v preteklosti amoritzer povečevanih cen, a zdaj tako trgovina kot dobavne verige teh rezerv nimata več," opozarja Lah. Ker ima Slovenija nizko stopnjo samooskrbe, se dvigu cen gotovo ne bo moč izogniti.