Po nedeljskem zaprtju trgovin kupci na splet in v Italijo

Slovenci smo leta 2003 na referendumu večinsko izglasovali, da si želimo zaprtje trgovin v nedeljo. Prve omejitve dela ob nedeljah so stopile v veljavo leta 2018, česar pa potrošniki niso zares občutili. Trgovine so ob nedeljah zaprte od leta 2020, od časov pandemije koronavirusa.

Izjeme so prodajalne na bencinskih servisih, letališčih, v kampih in še kje. Ter trgovine, v katerih delajo tudi lastniki. Potrošniki v Ljubljani in Mariboru ob nedeljah lahko naročajo preko spleta v Wolt marketih, tam kupljeno dostavijo v kratkem času. A opazno bolj so po vsej Sloveniji zasedene prodajalne na bencinskih servisih.

BloombergAdria

Trgovci opozarjajo na oportunitetno izgubo

Kot je pokazala lanska analiza Bloomberg Adrie, je prodaja v Mercatorju, Sparu in Hoferju med letoma 2020 in 2022 zrasla kljub nedeljskemu zaprtju. Po informacijah Trgovinske zbornice pa znaša izguba prihodka zaradi zaprtih nedelj v trgovini z živili okrog 5,5 %, v trgovini z neživili pa najmanj 10 %.

Izgubljeni prihodek se kaže v večji spletni prodaji, še navajajo v zbornici, opaznejši je odliv kupne moči v tujino. To pomeni, da dajatve zaradi zaprtih nedelj izgublja tudi država, saj Slovenci pogosteje ob nedeljah nakupujejo tudi v tujini, obenem pa je ob nedeljah manjši obisk tujih državljanov v Sloveniji, še navajajo v zbornici.

Nakupovalni turizem v Italiji namesto v Sloveniji

Kot je v pogovoru za Bloomberg Adria TV dejal Andrej Ropret, center manager v City Parku, vsi poznamo sodoben način življenja, ko imamo več časa za nakupovanje konec tedna. Pravi, da so ''nekateri trgovci z nedeljskim zaprtjem profitirali, drugi ne, gotovo so na boljšem bencinski servisi, pekarne, internetna trgovina''.

V City Parku so imeli pred nedeljskim zaprtjem po odprtju trgovine Primark ''ob nedeljah tudi do 20 turističnih avtobusov zaradi nakupovalnega turizma,'' pojasnjuje Ropret. A vsi trgovci niso mogli računati na turiste. Drugi trgovci so se prilagodili, trgovce skušajo privabljati z različnimi akcijami.

Kot pravi Ropret, so se kupci preusmerili. Tudi na druge dneve. A manj je priložnostnih nakupov. S spletno prodajo se proda več oblačil, destinacijo nakupovalnega turizma pa je prevzela Italija, kjer ob nedeljah v trgovskih središčih blizu meje vidimo številne slovenske registrske tablice.

Imajo pa trgovci na drugi strani nižje stroške, ker ne plačujejo nedeljskega dela. To je nekaterim zaposlenim tudi ustrezalo, pravi Ropret in ti ''pogrešajo dodatne prihodke iz nedeljskega dela''. Priznava, da mnogim tudi ustreza več prostega časa, ki ga namenjajo družini in prijateljem.

Številni so pričakovali razmah manjših družinskih trgovin, kot se je zgodil v devetdesetih letih, saj so te ob nedeljah lahko odprte. A to se ni zgodilo. Ropret pravi, da je bil v devetdesetih obseg trgovine drugačen. Danes so ''trgovine velike, strankam ponujajo veliko različnih izdelkov in smo navajeni, da imamo izbiro,'' meni Ropret.

Poleg tega tudi mnogim lastnikom manjših prodajaln ne ugaja nedeljsko delo. Tovrstni trgovci pa zaradi manjšega obsega nabav pri proizvajalcih ne morejo dosegati tako ugodnih cen kot večji trgovci. Zato razmaha manjših trgovin ni pričakovati, meni Ropret.

Celoten pogovor v priloženem videu.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar