Izvoz marca močno upadel, primanjkljaj presegel milijardo evrov

Slovenija je marca zabeležila izrazit padec izvoza, medtem ko je uvoz še naprej rasel, kar je poglobilo zunanjetrgovinski primanjkljaj. Vrednost izvoza je znašala 6,5 milijarde evrov, kar je 15,6 odstotka manj kot pred letom, medtem ko se je uvoz povečal za 10,3 odstotka na 7,6 milijarde evrov. Pokritost uvoza z izvozom je bila 85,5-odstotna, primanjkljaj pa je dosegel 1,1 milijarde evrov, so sporočili iz Statističnega urada RS (Surs).

K padcu izvoza je največ prispeval upad poslov oplemenitenja, ki so bili lani na visoki ravni. Če te izključimo, je slika precej bolj stabilna – izvoz v nečlanice EU bi se v tem primeru celo povečal za 5,3 odstotka. Sicer pa se je struktura trgovine močno razšla: izvoz v članice EU je zrasel za 6,9 odstotka, medtem ko je izvoz v nečlanice EU strmo padel za 28,4 odstotka.

Na uvozni strani je bila dinamika obrnjena – uvoz iz nečlanic EU je poskočil za 16,1 odstotka, brez vpliva oplemenitenja pa celo za 33,9 odstotka.

Prvo četrtletje v znamenju padca izvoza

Negativen trend izvoza se kaže tudi na ravni celotnega četrtletja. V prvih treh mesecih leta je Slovenija izvozila za 15,8 milijarde evrov blaga, kar je 26,8 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Uvoz se je medtem rahlo povečal, in sicer za 1,6 odstotka na 18,7 milijarde evrov.

Zunanjetrgovinski primanjkljaj je tako dosegel 2,9 milijarde evrov, pokritost uvoza z izvozom pa se je znižala na 84,5 odstotka. Podoben trend se je nakazoval že ob koncu lanskega leta – v primerjavi z zadnjim četrtletjem 2025 se je izvoz zmanjšal za 6,1 odstotka, uvoz pa povečal za 4,8 odstotka.

Kemični proizvodi ostajajo ključni

Največji delež v blagovni menjavi še naprej predstavljajo kemični proizvodi. V prvem četrtletju jih je Slovenija izvozila za 7,4 milijarde evrov, uvozila pa za 9,7 milijarde evrov, kar potrjuje njihovo osrednjo vlogo v zunanjetrgovinski strukturi.

Sledijo stroji in transportne naprave, kjer je izvoz dosegel 3,7 milijarde evrov, uvoz pa 3,4 milijarde evrov, ter izdelki, razvrščeni po materialu, z izvozom v višini 2,0 milijarde evrov in uvozom 1,8 milijarde evrov.

Podatki kažejo, da se slovensko zunanje povpraševanje – zlasti zunaj EU – ohlaja, medtem ko uvoz ostaja robusten. Ključno vprašanje za nadaljevanje leta bo, ali gre pri padcu izvoza predvsem za statistični učinek poslov oplemenitenja ali pa za začetek širšega upočasnjevanja izvozne aktivnosti.