Tveganja za slovenski bančni sistem ostajajo zmerna, vendar se obeti za prihodnje obdobje slabšajo, opozarja Banka Slovenije, pri čemer izstopata povečana makrofinančna in kibernetska tveganja v luči negotovih mednarodnih razmer.
Po oceni centralne banke bančni sistem kljub zaostrenim razmeram ohranja visoko odpornost, podprto s proaktivno makrobonitetno politiko. Vendar bi morebitno nadaljnje zaostrovanje geopolitičnih konfliktov lahko prek poslabšanja finančnega položaja podjetij in gospodinjstev negativno vplivalo tudi na banke.
Negotovosti, povezane s trgovinskimi napetostmi, novim konfliktom na Bližnjem vzhodu in rastjo cen energentov, se vse bolj prenašajo v realno gospodarstvo. Banka Slovenije zato makrofinančna tveganja ocenjuje kot povišana z neugodnimi obeti, pri čemer opozarja na možnost dodatnega poslabšanja zaradi motenj v dobavnih verigah in nadaljnje rasti cen.
Kibernetsko tveganje ostaja povišano, predvsem zaradi zaostrenih geopolitičnih razmer, vendar banke v letu 2025 in začetku 2026 niso poročale o večjih incidentih z materialno škodo, so zapisali v današnjem poročilu.
Kreditno tveganje ostaja zmerno, a z naraščajočo tendenco. Poslabšanje kakovosti kreditnega portfelja v preteklem letu je bilo omejeno na posamezne družbe v predelovalnih dejavnostih, brez širšega vpliva na bančni sistem. Kljub temu Banka Slovenije opozarja, da bi lahko negotove gospodarske razmere, zlasti v energetsko intenzivnih panogah, kemični industriji, logistiki in gradbeništvu, povečale tveganje za slabšanje terjatev. Banke pričakujejo tudi poslabšanje kakovosti kreditov prebivalstvu.
Tveganja na nepremičninskem trgu ostajajo zmerna, vendar prav tako naraščajo. Nadaljnja rast cen nepremičnin, njihova precenjenost ter visoka rast stanovanjskih posojil bi lahko dodatno povečali ranljivosti, še posebej ob omejeni ponudbi stanovanj in ugodnih pogojih financiranja.
Tveganje financiranja ostaja stabilno, saj depoziti gospodinjstev in podjetij ostajajo ključni vir financiranja bank. Kljub temu centralna banka opozarja na pomen spremljanja varčevalnih navad in prilagajanja digitalni konkurenci.
Obrestno tveganje ostaja zmerno, vendar se povečuje zaradi rasti obsega posojil s fiksno obrestno mero in večjih naložb v dolžniške vrednostne papirje. Po drugi strani dohodkovno tveganje ostaja nizko, saj banke ohranjajo ugoden dohodkovni položaj in visoke neto obrestne marže.
Banka Slovenije poudarja, da bančni sistem ohranja visoko kapitalsko in likvidnostno odpornost, podprto z močnimi količniki solventnosti in dobičkonosnostjo. Nadaljnje krepitev rezerv iz dobičkov bo po njihovih navedbah ključna za ohranjanje stabilnosti.
Centralna banka dodaja, da ostaja makrobonitetna politika preventivno usmerjena v krepitev odpornosti sistema in preprečevanje kopičenja tveganj, z namenom omejitve prenosa šokov v realno gospodarstvo.
.webp){kind=icon}
