Bo tehnološki velikan Intel vstal od mrtvih?

Verjetno ni doma ali pisarne v državah Adria regije, kjer v zadnjih desetletjih vsaj enkrat ne bi stal računalnik s procesorjem Intel – ameriškega podjetja, ki je veljalo za velikana tehnološkega sveta, a se je v zadnjih letih težko kosalo s konkurenco v novi dobi umetne inteligence (AI). Konec poletja pa je pokazal, da se je v ozadju slabih rezultatov dolgo pripravljal načrt za preporod, katerega izid bi moral biti znan že prihodnje leto, ko bo moralo podjetje dokazati, da je sposobno izdelovati čipe, ki ustrezajo zahtevam novega časa, ter se z njimi ponovno uveljaviti na trgu. Namreč, v zadnjih dneh avgusta je vlada ZDA objavila, da vstopa v lastniško strukturo Intela, nato je Nvidia sporočila, da bo investirala pet milijard dolarjev v skupno proizvodnjo procesorjev za računalnike in podatkovne centre z Intelom, po informacijah Bloomberga pa se govori tudi o potencialni investiciji Appla. Ti dogodki so pritegnili pozornost vlagateljev in v tednu dni povzročili občuten dvig cene Intelovih delnic.

 

 

Kontroverzna državna investicija za strateško zmago ZDA

Intel je 22. avgusta letos objavil dogovor z administracijo Donalda Trumpa za "podporo nenehni širitvi ameriškega tehnološkega in proizvodnega vodstva". Po pogojih dogovora se je ameriška vlada zavezala investirati 8,9 milijarde dolarjev v navadne delnice Intela, kar je bilo predstavljeno kot korak, ki "odraža zaupanje administracije v Intel pri uresničevanju ključnih nacionalnih prioritet in v njegovo ključno vlogo pri širitvi domače industrije polprevodnikov".

"Kot edino podjetje za polprevodnike, ki izvaja vrhunske raziskave in razvoj proizvodnje v ZDA, je Intel globoko predan zagotavljanju, da so najnaprednejše tehnologije na svetu proizvedene v Ameriki," je takrat izjavil izvršni direktor Intela, Lip-Bu Tan. "Osredotočenost predsednika Trumpa na proizvodnjo čipov v ZDA vodi k zgodovinskim investicijam v vitalno industrijo, ki je sestavni del gospodarske in nacionalne varnosti države. Hvaležni smo za zaupanje, ki ga imata predsednik in administracija v Intel, in se veselimo dela na krepitvi ameriške tehnologije in proizvodnega vodstva."

 

 

Ameriški minister za trgovino Howard Lutnick je dodal, da "ta administracija ostaja zavezana krepitvi dominacije naše države v umetni inteligenci, hkrati pa tudi naši nacionalni varnosti".

Intel trenutno izvaja obsežno širitev svojih domačih proizvodnih kapacitet za čipe. Več kot 100 milijard dolarjev bo porabljenih za širitev svojih lokacij v ZDA. Pričakuje se, da bo najnovejša tovarna čipov podjetja v Arizoni kasneje letos začela množično proizvodnjo z najsodobnejšo polprevodniško tehnologijo na ameriških tleh.

Za Washington so Intelove težave nekakšna geostrateška šibkost. Administraciji Bidna in Trumpa sta polprevodnike obravnavali kot nacionalnovarnostno prioriteto. Glede na to, da Kitajska veliko vlaga v lasten sektor čipov, Tajvan pa velja za geopolitično točko nestabilnosti, ameriški predstavniki vidijo v Intelu edino podjetje, sposobno izdelovati vrhunske čipe na ameriških tleh. Investicija ameriške vlade, čeprav kontroverzna, se je na papirju že obrestovala. Delež, ki je bil sprva vreden 8,9 milijarde dolarjev, je že štiri milijarde vrednosti, saj so Intelove delnice septembra poskočile.

Nvidia investira v Intel, a uporablja tajvanske čipe

Kot strela z jasnega je prejšnji teden odjeknila novica, da bo pet milijard dolarjev v Intel investirala Nvidia in da bosta podjetji skupaj razvijali čipe za osebne računalnike in podatkovne centre. Dogovor sta predstavili kot povezovanje izdelkov, ki jima daje možnost vstopa na področja računalniškega trga, kamor trenutno še ne segata – možnost, vredno celo 50 milijard dolarjev letno, po besedah izvršnega direktorja Nvidie, Jensena Huanga.

Bloomberg

A ko so Huanga na novinarski konferenci vprašali, ali bo Nvidia uporabljala Intelove storitve, odgovorili, da bodo še naprej kupci TSMC (Taiwan Semiconductor Manufacturing Co.), dokler bodo ocenjevali Intelovo tehnologijo.

S tem odgovorom je pravzaprav izpostavil temeljni problem Intela – vlagatelji so morda pripravljeni financirati preobrat podjetja, a ostaja negotovo, koliko se mu bo uspelo uveljaviti na trgu in pridobiti kupce, ki bi prinesli večje prihodke.

Stari znanci

Po informacijah Bloomberga se je Intel sredi tedna obrnil tudi na Apple, da bi pridobil investicijo. Dogovor z Applom, dolgoletnim naročnikom Intela, ki je v zadnjih petih letih prešel na lastne procesorje, bi bil dodatna potrditev prizadevanj za vrnitev podjetja. Vendar pa je malo verjetno, da bi Apple ponovno prešel na Intelove procesorje za svoje naprave. Najsodobnejše čipe za iPhone trenutno izdeluje TSMC.

Apple in Intel imata dolgo in napeto zgodovino. Apple je dolga leta uporabljal Intelove procesorje v svojih računalnikih Mac, a se je od leta 2020 začel odmikati od dobavitelja, kar je bil del širših prizadevanj za uporabo več lastnih komponent. Apple je leta 2019 prevzel tudi večji del Intelovega poslovanja z modemskimi čipi.

V zadnjem času Apple skuša pokazati, da pomembno investira v ZDA – čeprav se večina njegove proizvodnje še vedno odvija v tujini. Na dogodku v Beli hiši avgusta je podjetje napovedalo načrt, da bo v štirih letih namenilo 600 milijard dolarjev za domače pobude, kar je več kot prejšnja obljuba o 500 milijardah.

Bloomberg Mercury

Applov izvršni direktor Tim Cook je za CNBC izjavil, da bi bila konkurenca dobra za čipovsko industrijo. "Radi bi videli Intelovo vrnitev," je poudaril Cook.

Intelove delnice so po poročilu Bloomberg Newsa, da potekajo pogovori, poskočile za 6,4 odstotka na 31,22 dolarja na newyorški borzi.

Daleč od uspeha?

Ali lahko takšne investicije in partnerstva obudijo Intel, bo odvisno od tega, ali bo podjetje zagotovilo prodajo velikim strankam, ki bi bile jamstvo, da bodo Intelove drage tovarne čipov delovale skoraj s polno zmogljivostjo. Projekcije Wall Streeta o dobičkonosnosti v letih 2025 in 2026 so se v zadnjem mesecu komaj kaj spremenile, kažejo povprečne ocene analitikov, ki jih je zbral Bloomberg. Napovedano je, da bo Intel leta 2025 ustvaril prilagojen čisti dobiček v višini 640 milijonov dolarjev ob prihodkih v višini 52 milijard dolarjev.

 

 

Brez izboljšanja obetov bo vrednotenje Intela – že na ravneh iz dot-com obdobja – še naprej drago. Če bo cena delnice ostala na trenutnih več kot 30 dolarjih, se bo ob koncu fiskalnega leta 2026 trgovala po približno 43-kratniku dobička, glede na trenutne napovedi analitikov. Ta številka bi padla na približno 24-kratnik dobička, če bi cena delnice ostala enaka tudi v fiskalnem letu 2027.

A če se bo cena Intelove delnice spremenila ali pa bo njegov dejanski dobiček odstopal od trenutnih napovedi, bi se ta številka lahko drastično spremenila. V scenariju, kjer bi podjetje doseglo trenutne napovedi analitikov za leto 2026 in bi se cena delnice povzpela na 50 dolarjev – približno toliko, kot je dosegla konec leta 2023 – bi se razmerje med ceno in dobičkom v zadnjih 12 mesecih dvignilo na več kot 70.

 

 

To vlagateljem otežuje upravičevanje nakupa delnic po trenutni ceni, četudi ima Intel zdaj na svoji strani Nvidio in Trumpa, je zapisal Bloomberg.

Prejšnji teden je analitik Citigroupa Christopher Danely znižal oceno za Intel z nevtralne na prodajno zaradi previsokih vrednotenj in dodal, da ima njihov posel s proizvodnjo čipov "minimalne možnosti za uspeh".

"Obstajajo trenutki, ko lahko rečete, da vrednotenje ni pomembno, a to je običajno takrat, ko ste v okolju z vzdržnostjo in močjo ter pospešeno rastjo dobička – in to ni tisto, kar imamo pri Intelu," je dejala Nancy Tengler, izvršna direktorica Laffer Tengler Investments, ki upravlja z 1,6 milijarde dolarjev.

Problem je, da so kapitalski izdatki Intela letos ocenjeni na okoli 18 milijard dolarjev, prihodnje leto pa na 15 milijard, kar potiska njegov prosti denarni tok globoko v negativno območje.

"Količina denarja, potrebna za gradnjo tovarne, in čas, ki je potreben, sta ogromna," je dejala Tengler in dodala, da se bodo pojavila tudi vprašanja o konkurenčnosti. "Veliko stvari bi moralo iti po načrtih."

 

 

__

S pomočjo Ryan Gould, Liana Baker, Jeran Wittenstein in Ryan Vlastelica - Bloomberg

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar