Šah-mat velikana iz ozadja: je SoftBank najboljša AI stava za leto 2026?

Medtem ko so delnice Nvidie v sredo pozno zvečer po objavi rezultatov, ki niso izpolnili zelo visokih pričakovanj Wall Streeta, padale, so se delnice SoftBanka okrepile za skoraj 20 odstotkov. Rast japonske družbe sta dodatno spodbudila OpenAI in SB Energy z napovedmi o morebitni uvrstitvi na borzo, vendar je bila na splošno odločilna predvsem sprememba v razmišljanju vlagateljev: čipi niso več edina vroča tema na borzi, saj postaja vse pomembnejša celotna infrastruktura umetne inteligence, od podatkovnih centrov do energetike in robotike.

Zanimivo je, da je Nvidia znova poročala o eksplozivni rasti prihodkov in napovedala prodajo nad pričakovanji analitikov, vendar to trgu ni zadostovalo. Zakaj? Ker je bila letvica postavljena previsoko. Na takšen možen razplet je tik pred objavo Nvidiinih rezultatov opozorila JoAnne Feeney, portfeljska menedžerka pri Advisors Capital Managementu.

"Nvidia je žal ustvarila pričakovanje, da bo vsako četrtletje presegla napovedi in zvišala pričakovanja. Če se to ne zgodi, so trgi razočarani." 

Tokijska borza se je medtem zaradi SoftBanka obarvala zeleno.

Poleg tega, da je Nvidia optimistična glede prihodnosti umetne inteligence, kar je podprlo delnice SoftBanka, je treba upoštevati tudi, da je japonski velikan eden največjih delničarjev OpenAI-ja s 13-odstotnim deležem, uvrstitev OpenAI-ja na borzo pa se pričakuje jeseni. Poleg tega je SB Energy lani zbrala več kot 1,8 milijarde dolarjev od SoftBanka, OpenAI-ja in Ares Managementa za financiranje načrtov za širitev podatkovnih centrov in uvrstitev na borzo.

Tako je skok delnic SoftBanka, največji dnevni porast po marcu 2020, izničil izgube iz prejšnjega tedna, ki so sledile objavi poslovnih rezultatov družbe. Vlagatelji so takrat odprli vprašanja o preglednosti in vrednosti premoženja, povezanega z OpenAI-jem, ki ga SoftBank uporablja kot zavarovanje.

Po besedah Ikuoa Mitsuija, upravljavca sklada pri Aizawa Securities, je imel SoftBank v preteklosti veliko nekotiranih naložb, kar je vzbujalo skrbi glede likvidnosti in oteževalo določanje njegove poštene tržne vrednosti. Zdaj je položaj drugačen.

"Ko bosta OpenAI in SB Energy uvrščena na borzo, bo SoftBank pridobil tako likvidnost kot jasnejše tržno oblikovanje cen, zaradi česar bo njegove naložbe lažje oceniti. To bi moralo pozitivno vplivati na ceno delnice," je dodal Mitsui.

Kirk Boodry in Chris Muckensturm, analitika Bloomberg Intelligence, sta zapisala, da bi lahko val uvrstitev na borzo bilanci SoftBanka prinesel dvojno korist, predvsem z večjo preglednostjo vrednotenja njegovega premoženja. Po njunih navedbah bi to lahko zmanjšalo razliko med tržno vrednostjo SoftBanka in ocenjeno vrednostjo njegovega celotnega premoženja, ki trenutno presega 20 odstotkov. Hkrati bi IPO OpenAI-ja povečal likvidnost SoftBankovih sredstev in olajšal sprostitev kapitala za nove naložbe v umetno inteligenco.

Širitev umetne inteligence je pomembna prav toliko kot IPO

Priča smo vsakodnevni krepitvi narativa o umetni inteligenci in trgu, ki se nepovratno širi. Vlagatelji niso več željni le uspeha Nvidie, OpenAI-ja in podobnih podjetij, ki so prva asociacija na umetno inteligenco, temveč pozornost vse bolj preusmerjajo k družbam, ki lahko izkoristijo precej širšo AI-ekonomijo. Ena od njih je SoftBank.

Japonski konglomerat namreč obvladuje večinski, 87-odstotni delež v družbi Arm Holdings, katere arhitektura postaja vse pomembnejša za energetsko učinkovite AI-strežnike in prihodnje generacije naprav, povezanih z avtomatizacijo in robotiko. Arm ne proizvaja čipov tako kot Nvidia, temveč načrtuje tehnologijo, ki jo uporablja velik del industrije. Brez takšnih posrednikov torej ne gre.

Poleg tega je konkurenca na področju AI-računalništva vse močnejša. Advanced Micro Devices razvija konkurenčne AI-procesorje, medtem ko Broadcom in Alphabet prek Googla poskušata osvojiti del trga z lastnimi tehnologijami umetne inteligence.

Masayoshi Son želi SoftBank postaviti v samo središče revolucije umetne inteligence, ne le prek naložb v startupe, temveč prek infrastrukture, ki bo poganjala naslednjo fazo razvoja AI.

Zakaj je prilagodljivost včasih najboljša strategija

Arm Holdings je za SoftBank zlata jama, vendar se razvejanost japonske družbe tu ne konča. Prek Vision Funda je SoftBank več let vlagal v tehnološka podjetja, povezana z avtomatizacijo, robotiko, infrastrukturo v oblaku in umetno inteligenco. Med njegovimi prejšnjimi velikimi tehnološkimi stavami je bila tudi Alibaba Group, čeprav je SoftBank v zadnjih letih svoj delež v kitajskem velikanu občutno zmanjšal, predvsem zaradi potrebe po likvidnosti, pritiska vlagateljev in financiranja novih naložb v umetno inteligenco.

OpenAI je za SoftBank pomembna opora, zlasti zaradi omenjenega IPO-ja, vendar je treba poudariti, da stava na OpenAI za SoftBank še vedno ostaja spolzek teren. Dejstvo, da SoftBank svojega deleža v OpenAI-ju ne more unovčiti, je velik problem za direktorja Masayoshija Sona, ki običajno uporablja finančni vzvod za povečanje donosov. Družba se zdaj po ocenah CreditSightsa sooča z 32 milijardami dolarjev primanjkljaja pri financiranju.

V razmerje med SoftBankom in OpenAI-jem se zdaj posredno vpleta tudi Anthropic PBC, ki ga je leta 2021 ustanovila skupina nekdanjih zaposlenih pri OpenAI-ju, saj družba iz San Francisca dobiva zagon z novim modelom. Anthropic obenem razmišlja o novem krogu financiranja pri vrednotenju nad 900 milijardami dolarjev, kar je več od zneska, ki ga je OpenAI dosegel marca.

Kaj je na tej točki pomembno poudariti

Igralci na področju umetne inteligence se bodo morda izmenjevali po vrednosti in privlačnosti za vlagatelje, toda sam trg umetne inteligence se bo še naprej krepil. In medtem ko bo močna konkurenca vodila v medsebojno prerivanje, bo to le še dodatno poganjalo celotno infrastrukturo: od družb, ki gradijo podatkovne centre, prek proizvajalcev pomnilnika in energetskih podjetij, do omrežne infrastrukture in investicijskih skupin, kot je SoftBank. Dokler bo SoftBank vztrajal pri donosnih tržnih stavah, bo lahko računal na rast.

V začetku tega tedna so močno zrasle tudi delnice družb, povezanih s pomnilnikom in avtomatizacijo, med njimi Samsung Electronics, SK Hynix, LG Electronics in Hyundai Mobis. Poraba za podatkovne centre, ki so glavni vir prihodkov Nvidie, še vedno ne kaže znakov upočasnjevanja. Največji svetovni tehnološki vlagatelji, tako imenovani hiperskalerji, nameravajo letos skupaj porabiti približno 725 milijard dolarjev za infrastrukturo umetne inteligence. To dodatno potrjuje močno povezavo med različnimi segmenti umetne inteligence in njihovo medsebojno odvisnost.

Močno narašča tudi povpraševanje po centralnih procesorjih, kar koristi družbam, kot sta Intel in AMD, medtem ko novi igralci, denimo Cerebras Systems, z inovativnimi sistemi umetne inteligence poskušajo osvojiti del trga. Ali kot je to pojasnil Mitar Perović, soustanovitelj projektov BalkanBench in ModernBERTić v okviru družbe Recrewty: "Umetna inteligenca vse bolj postaja infrastruktura, nekaj podobnega 'novi elektriki'."

Generalni direktor Nvidie Jensen Huang je dejal, da se trg umetne inteligence šele razvija in da bo naslednja velika faza tako imenovana "physical AI", torej humanoidni roboti, avtonomna vozila in industrijska avtomatizacija.

Ob nadaljnji rasti vlaganj v umetno inteligenco bi lahko SoftBank hkrati profitiral na več frontah: prek rasti vrednosti Arma, morebitnih prvih javnih ponudb delnic OpenAI-ja in SB Energyja ter širjenja AI-infrastrukture. To pomeni, da bodo imele v očeh trga največ možnosti za nadaljnjo rast družbe, ki ne podcenjujejo nobenega dela AI-zgodbe in se ne oklepajo krčevito ene same niše, temveč se osredotočajo na vse segmente, ki skupaj utrjujejo AI-ekosistem.

Vendar se v tej veliki izpostavljenosti umetni inteligenci skriva tudi tveganje za SoftBank. Bolj ko je družba vezana na nadaljnji razvoj trga umetne inteligence, močneje bi lahko morebitno upočasnjevanje naložb ali pok AI-balona negativno vplivalo na njeno vrednost. Velika koncentracija naložb v en sektor lahko postane težava, ko se tržni cikel obrne, podobno kot leta 2008, ko so bile banke na vrhuncu finančne krize preveč izpostavljene nepremičninskemu trgu in hipotekarnim posojilom. Dokler je trg rasel, je takšna strategija prinašala ogromne dobičke, padec nepremičninskega sektorja pa je pozneje močno prizadel finančni sistem.