Slovenska skupnost zagonskih podjetij lobira za izboljšanje poslovnega okolja za nastanek in rast startupov. Med drugim je zdaj "na mizi" uvedba tako imenovane vitke delniške družbe, prilagojene zagonskim in hitro rastočim podjetjem.
Predlagana družba bi bila mešanica sedanje družbe z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) in delniške družbe (d. d.), omogočala bi ustanovitev podjetja z majhnim osnovnim kapitalom in plačilo zaposlenih z delnicami novega podjetja, je za Bloomberg Adria pojasnil odvetnik Gašper Hajdu iz pisarne CMS Slovenija.
"Startupi običajno nimajo velikih prihodkov, če jih sploh imajo, in lahko zaposlene nagradijo le z lastništvom," je povedal odvetnik Gašper Hajdu iz CMS Slovenija.
"Tako bi podjetje lahko ustanovil 18-letnik, ki ima dobro idejo, nima pa denarja za osnovni kapital. Za d. o. o. je v Sloveniji treba vložiti najmanj 7.500 evrov, za delniško družbo pa 25 tisoč evrov osnovnega kapitala," je povedal Hajdu.
Preberi še
Matej Rus: Mladi vse bolj ambiciozni, kapital pa išče nove priložnosti
Govorili smo z Matejem Rusom iz mariborske Tovarne podjemov o razmerah v slovenskem startup okolju.
07.12.2023
Slovensko startup okolje. Kaj pričakujejo vlagatelji, kje je Hrvaška v prednosti?
Slovenska vlada sliši pripombe vlagateljev, je v Trbovljah na slovenskem VC forumu povedal državni sekretar Matevž Frangež.
05.12.2023
Biotehnološki startup Geneplanet zbral 20 milijonov evrov naložb
V financiranju serije B je investicije vodil bolgarski sklad BlackPeak Capital.
13.07.2023
Pred startupi najbolj skromno leto glede financiranja po 2015?
V prvem četrtletju so evropska zagonska podjetja medletno pridobila 57 odstotkov manj sredstev.
29.05.2023
Novo obliko družbe sta pred kratkim uvedli Slovaška in Poljska
Nova pravna oblika podjetja bi omogočala tudi izdajanje različnih razredov delnic z različnimi lastnostmi, podjetja bi lažje uveljavila načrt nagrajevanja zaposlenih z delnicami podjetja, tako imenovane ESOP (employee stock ownership plan).
"Startupi običajno nimajo velikih prihodkov, če jih sploh imajo, in lahko zaposlene nagradijo le z lastništvom," je povedal Hajdu. Z novo, bolj fleksibilno obliko družbe bi zagonska podjetja tudi laže privabila vlagatelje z izdajo novih delnic.
"Slovenski podjetniški sklad je prek programov podpore za mlada zagonska podjetja dobro seznanjen z izzivi, s katerimi se srečujejo tovrstna podjetja, zato tovrstno iniciativo podpira."
Novo obliko delniške družbe, prilagojeno zagonskim podjetjem, sta pred kratkim uvedli Slovaška in Poljska. "Za slovenske startupe bi bilo zelo dobrodošlo, če bi takšno obliko družbe uvedli tudi pri nas, v povezavi z davčno prilagoditvijo," je še povedal odvetnik Gašper Hajdu.
Vstop tujih vlagateljev je otežen
Za spremembo zakonodaje si prizadevajo pri sekciji startup in scaleup podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). "Ob sprejemanju korporativne zakonodaje v devetdesetih se je tako kot pri drugih pravnih vidikih slovenski zakonodajalec zgledoval po nemški pravni ureditvi in v središče postavil d. o. o. (nemški GmbH) in d. d. Družba z omejeno odgovornostjo je glede na strukturo gospodarstva nekaj časa zadovoljevala potrebe podjetnikov, svet in gospodarstvo pa sta se od devetdesetih spremenila in pojavile so se nove potrebe," je sporočil predsednik sekcije Blaž Jamšek iz svetovalnega podjetja JamB Venture & Consulting.
"Počasnost in rigidnost ustanavljanja in dokapitaliziranja je velika ovira za zagonska podjetja, še posebno zato, ker je vstop tujih vlagateljev zdaj bistveno otežen," menijo pri sekciji startup in scaleup podjetij pri GZS.
Med družbo z omejeno odgovornostjo, ki je izrazito personalna družba, in delniško družbo, ki je zasnovan za javne gospodarske družbe, katerih vrednostni papirji kotirajo na borzi, manjka oblika pravne osebe, ki bi naslavljala potrebe podjetij, ki niso javna, obenem pa pogosto prihaja do sprememb v njihovi kapitalski strukturi, piše v predlogu ukrepov sekcije startup in scaleup podjetij pri GZS.
"Počasnost in rigidnost ustanavljanja in dokapitaliziranja je velika ovira za zagonska podjetja, še posebej zato, ker je vstop tujih vlagateljev zdaj bistveno otežen," meni Jamšek.
Za odpravo zahteve za osnovni kapital
Pri sekciji med drugim predlagajo, da se zahteva po minimalnem osnovnem kapitalu odpravi, za minimalno nominalno vrednost ene delnice pa določi en cent. "Namen minimalnega osnovnega kapitala je danes v praksi vprašljiv, zato so številne države to zahtevo omilile ali opustile. Hrvaška za obliko d.o.o. zahteva en evro, Anglija sploh ne pozna definicije minimalnega osnovnega kapitala," piše v predlogu, ki ga je pripravil podpredsednik sekcije Nejc Novak iz odvetniške družbe Novak Law.
"Namen minimalnega osnovnega kapitala je danes v praksi vprašljiv, zato so številne države to zahtevo omilile ali opustile," piše v predlogu sekcije startup in scaleup podjetij pri GZS.
Želijo preprečiti odhode podjetij v tujino
Vpeljava vitke delniške družbe je ena od rešitev za zmanjšanje preseljevanja sedeža slovenskih zagonskih podjetij v tujino, predvsem v Združeno kraljestvo ali Združene države ob prejemu investicije tujih vlagateljev oziroma po njem, so sporočili iz Slovenskega podjetniškega sklada (SPS). "Slovenski podjetniški sklad je prek svojih programov podpore za mlada zagonska podjetja dobro seznanjen z izzivi, s katerimi se srečujejo tovrstna podjetja, zato iniciativo podpira," so odgovorili iz SPS.
Pobudo podpirajo tudi pri Slovenskem tehnološkem forumu, ki združuje in predstavlja slovenska visokotehnološka podjetja.
"Želimo si, da bi se tovrstnih sprememb v Sloveniji lotili bolj smelo in odločno in z zavedanjem, da je izgubljene ali zamujene priložnosti težko nadomestiti," je povedala direktorica Slovenskega tehnološkega foruma Barbara Krajnc.
"Pri oblikovanju predloga za uvedbo instituta vitke delniške družbe v slovensko zakonodajo bomo v Slovenskem tehnološkem forumu sodelovali, saj menimo, da je to zagotovo eden od ukrepov, ki bi lahko pripomogel k bolj dinamičnemu in za vlagatelje, zasebne in tuje, privlačnemu poslovnemu okolju v Sloveniji. Želimo si, da bi se tovrstnih sprememb v Sloveniji lotili bolj smelo in odločno in z zavedanjem, da je izgubljene ali zamujene priložnosti težko nadomestiti," pravi direktorica foruma Barbara Krajnc.
Paket ukrepov ministrstva je še v pripravi
Ministrstvo za gospodarstvo pripravlja akcijski načrt za povečanje konkurenčnosti in produktivnosti, v katerem so tudi ukrepi za izboljšanje ekosistema startupov, so odgovorili z ministrstva. "Dogovorili smo se, da predstavniki ekosistema startupov pripravijo vsebinski predlog, ki ga bomo preučili. Tako imenovana vitka delniška družba naj bi bila primerljiva dobrim praksam v tujini," so sporočili z ministrstva. Ko bo akcijski načrt usklajen, bo šel na sprejem v vladi, so odgovorili z ministrstva, natančnega časovnega načrta pa še ni.