Zaposlovanje tujcev, vitka delniška družba … neuresničene obljube podjetnikom

Visokotehnološka podjetja tudi po treh letih vlade niso dočakala ukrepov, ki bi jim olajšala poslovanje.

Približno pol leta pred volitvami predstavniki visokotehnoloških podjetij ugotavljajo, da bistvenih ukrepov, ki bi olajšali njihovo delovanje, tudi pod aktualno vlado niso dočakali.

 

Med neuresničenimi ukrepi je na primer vitka delniška družba, nova oblika gospodarske družbe, namenjene predvsem zagonskim in hitrorastočim podjetjem. Vitka delniška družba bi omogočila lažji vstop tujih vlagateljev v lastništvo slovenskih podjetij.

Sistem tako zapletejo, da postane neuporaben

Čeprav je minister za gospodarstvo Matjaž Han spremembo zakona o gospodarskih družbah podprl že v začetku prejšnjega leta, zakon do zdaj še ni bil spremenjen tako, da bi omogočil ustanovitev vitke delniške družbe.

Podobno je s spremembami sistema nagrajevanja zaposlenih z delniškimi opcijami, ki jih prav tako pričakujejo visokotehnološka in zagonska podjetja.

''Nagrajevanje z delniškimi opcijami je primer, kako se lahko postopki kljub dobremu namenu v postopku priprave zakona tako zapletejo, da postanejo za podjetja neuporabni,'' je včeraj na posvetu Slovenskega tehnološkega foruma (STF) s politiki povedal Luka Renko, podpredsednik upravnega odbora STF.

Renko je opozoril, da smo v Sloveniji nagnjeni k pretirani komplikaciji pravil. Imamo posebno pravno obliko za študentsko delo, za samostojne podjetnike, za zaposlene in celo za delo upokojencev. "Ali je to res potrebno, ali se kdo sploh ukvarja s poenostavitvami?" je vprašal Renko.

Predlog sprememb zakona o udeležbi delavcev pri dobičku gre v prihodnjih dneh na razpravo v koaliciji, da bi ga sprejeli še v tem mandatu, kot je povedal državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Matevž Frangež.

Dolgotrajni postopki zaposlovanja tujcev

Podjetniki so kritizirali tudi sedanji sistem zaposlovanja tujcev – tehnološka podjetja iščejo predvsem visokokvalificirane kadre, ki jih v Sloveniji kronično primanjkuje.

Pravnik Blaž Ciglenečki iz podjetja DevRev je povedal, da delodajalci čakajo do pet mesecev za dovoljenje za delo programerjev iz tujine, tudi ko gre za diplomirane inženirje, ki so v Sloveniji študirali računalništvo, ter tukaj že leta živijo in govorijo naš jezik.

Gre predvsem za državljane držav z območja nekdanje Jugoslavije. Ti so visokomotivirani, želijo delati, podjetja jih potrebujejo, a zaradi zapletenih in dolgotrajnih postopkov težko dobijo dovoljenja zanje, kot je težavo opisal Ciglenečki.

Državni sekretar Matevž Frangež se ni izognil vprašanju najnovejše pobude predsednika vlade Roberta Goloba in finančnega ministra Klemna Boštjančiča, da vlada znova zviša prag za uveljavljanje normiranih prihodkov samostojnih podjetnikov.

"Čeprav sem funkcionar te vlade, so me ti predlogi presenetili. Spremembe je treba uvesti v sklopu celovitega davčnega paketa," je povedal državni sekretar ministrstva za gospodarstvo.

Večna želja - razvojna kapica za visoke plače

Podjetniki sicer kot po navadi navijajo za zgornjo omejitev zneska za prispevke od plač, tako imenovano razvojno ali socialno kapico. S tem bi znižali stroške delodajalcev pri plačah najboljših kadrov oziroma bi ti dobili izplačan višji neto znesek. Zdaj zaposleni pri 60 tisoč evrov bruto plače dobi zgolj približno polovico tega zneska.

Z uvedbo kapice na višje plače za pridobivanje visokoplačanih kadrov se strinja tudi Peter Wostner iz Urada vlade za markoekonomske analize in razvoj (UMAR).

Za razvojni preboj bi morali bistveno pospešiti digitalizacijo v podjetjih, ki je po njegovih besedah v zadnjih letih "povsem zastala" in temeljito reformirati izobraževalni sistem.

Iz STF so po posvetu sporočili, da ostro nasprotujejo "hoc nepremišljenim ukrepom, kot je obvezna božičnica ali ponovno spreminjanje sistema samostojnih podjetnikov – normirancev", ki jih razumejo kot predvolilno potezo politike.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar