Slovenski startupi čakajo na start: zakon o vitki družbi prestavljen na jesen

V slovenskem zagonskem ekosistemu, ki želi z velikimi koraki vstopati v evropsko in globalno konkurenco, ena izmed glavnih ovir še vedno ostaja pravna oblika podjetja. Klasična delniška družba (d. d.) je za večino startupov preveč toga, administrativno zahtevna in kapitalsko obremenjujoča. Po drugi strani pa družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) pogosto ne omogoča dovolj prilagodljivosti pri upravljanju, nagrajevanju zaposlenih ali pridobivanju tujega tveganega kapitala.

Za to postaja koncept t. i. vitke delniške družbe vse bolj aktualen. Gre za hibridni model, ki ohranja ključno prednost delniške družbe – preprosto lastniško strukturo in prenosljivost deležev –, hkrati pa zmanjšuje kapitalske in regulativne zahteve, zaradi katerih je ta oblika v Sloveniji praviloma rezervirana za velika podjetja.

Kot smo poročali pred meseci, so na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport lani prijavili raziskovalni projekt in naročili poglobljeno primerjalno pravno analizo skupaj s pregledom konkurenčnih fleksibilnih oblik gospodarskih družb v Evropski uniji, ki odstopajo od klasičnih oblik gospodarskih družb, kot sta delniška družba in družba z omejeno odgovornostjo.

Februarja letos je ministrstvo za gospodarstvo ustanovilo delovno skupino, ki pripravlja predlog sprememb Zakona o gospodarskih družbah z namenom uvedbe t. i. vitke gospodarske družbe. Skupina, ki jo vodi Dejan Židan, je prvič zasedala konec februarja, v njej pa sodelujejo tudi predstavniki Ministrstva za finance ter predstavniki ključnih združenj – Slovenskega tehnološkega foruma, Gospodarsko interesnega združenja in GZS Sekcije za startup in scaleup podjetja.

Spremembe zakona preložene na jesen

V teh dneh smo preverjali, v kakšni fazi so danes predlagane spremembe zakona in kako dolgo bodo slovenska (zagonska) podjetja še čakala na uvedbo vitke delniške družbe. Člani zainteresiranih združenj pravijo, da se delovna skupina – sicer v ožji sestavi – še vedno sestaja, dialog s predstavniki ministrstva pa ocenjujejo kot spodbuden.

Depositphotos

Na ministrstvu za gospodarstvo pa pojasnjujejo, da so pripravo sprememb Zakona o gospodarskih družbah ZGD-1, s katerimi bi uvedli novo obliko poenostavljene gospodarske družbe, premaknili na jesenski čas.

Kot razlog zamika navajajo Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv, ki je začela veljati 18. aprila letos in se nanaša na datume, od katerih morajo države članice uveljavljati zahteve o poročanju podjetij glede trajnosti in skrbnega pregleda.  

"Zaradi zdaj veljavnih obveznosti, ki so bile uzakonjene z zadnjo novelo ZGD-1M decembra 2024, želimo to direktivo v ZGD-1 prenesti čim prej, saj se zamikajo datumi glede obveznosti trajnostnega poročanja za gospodarske družbe, ki bi morale na podlagi zakonodaje poročati že za leti 2025 in 2026," dodajajo na ministrstvu.

Zakonodajni navdih iz sosedstva

Slovenci se medtem lahko kaj naučimo iz zakonodajne lekcije iz Avstrije, ki je kot odgovor na potrebe inovativnih podjetij in vlagateljev tveganega kapitala lani uvedla novo pravnoorganizacijsko obliko kapitalske družbe – Flexible Kapitalgesellschaft ali krajše FlexCo.

FlexCo je zasnovan kot hibridna pravno-organizacijska oblika med klasično družbo z omejeno odgovornostjo (GmbH) in delniško družbo (AG). Ponuja nižje kapitalske zahteve, večjo pogodbeno prilagodljivost ter orodja, ki omogočajo nagrajevanje zaposlenih z deležem pri dobičku – brez posega v upravljavske ali glasovalne pravice.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar