Pred startupi najbolj skromno leto glede financiranja po 2015?

Aktivnosti na področju tveganega kapitala so se v prvem četrtletju močno upočasnile, evropska zagonska podjetja pa čaka verjetno najbolj skromno leto financiranja po letu 2015, napovedujejo pri raziskovalnem podjetju PitchBook. "Mnogi investitorji so se odločili, da začasno upočasnijo svojo investicijsko aktivnost," opaža tudi Jure Mikuž, partner pri South Central Ventures, vodilnem regionalnem ponudniku tveganega kapitala.

Kot pravi, je skladno z novo realnostjo na trgih, višjimi obrestnimi merami in posledično več alternativnimi možnostmi investicij danes zagotovo težje pridobiti investitorja v investicijo v startup kot pred letom dni.

Skladi tveganega kapitala s sedežem v Evropi so v prvem četrtletju leta 2023 zbrali 3,4 milijarde evrov sredstev, kar je za polovico manj od 7,4 milijarde evrov v enakem obdobju leta 2022, kažejo podatki PitchBook. Od leta 2019 so ti skladi skupaj letno zbrali več kot 20 milijard evrov letno.

Z manj dobljenega kapitala se manjšajo tudi investicije v startupe. V prvem četrtletju so evropska zagonska podjetja pridobila 11,8 milijarde evrov, kar je 57 odstotkov manj kot v prvem četrtletju 2022. Število poslov je v primerjavi z zadnjim četrtletjem upadlo skoraj za petino.

Največja skrb? Likvidnost

Vlagatelji v startupe so lahko korporacije, poslovni angeli, zasebni skladi tveganega ali semenskega kapitala. Na slovenskem trgu je aktivnih nekaj tovrstnih skladov, ki vlagajo v podjetja – npr. Silicon Gardens sklad, South Central Ventures, Pan Adria, Surikate Ventures in drugi.

"Vlagatelji so letos bolj previdni. Skrbi jih likvidnost, če bi dejansko prišlo do večjega ekonomskega krčenja – tako pri njih samih, kakor tudi pri njihovih naložbah," pravi Rok Habinc, partner sklada Pan-Adria Partners. Ob tem po njegovih besedah skladi pričakujejo, da bodo v težjih gospodarskih razmerah vrednotenja startup podjetij upadla in da bodo lahko do deležev prišli ob nižjih vložkih.

"Zavedajo se tudi, da je naložba v startup slabše likvidna kot so druge vrste naložb, da bo običajno trajalo nekaj let, preden se jim bodo vložena sredstva povrnila," še dodaja Habinc.

Za najboljše se še vedno grebejo

Da veliko vlagateljev v tvegani kapital danes z investicijo raje počakajo in iščejo drugo priložnost, čeprav bi v preteklosti vložili sredstva, meni tudi Boris Musielak, ki vlaga v vzhodnoevropske startupe prek sklada SMOK Ventures. "Posledica tega je, da želijo vsi investitorji vlagati v najboljših pet odstotkov vseh predstavljenih startupov, medtem ko imajo ostali težave z zbiranjem kapitala," pravi Musielak.

Tudi Mikuž se strinja, da najboljši startupi še vedno lahko zberejo kapital, saj je mnogo skladov, ki so še v investicijskem obdobju, novih pa v resnici nekoliko manj. "Investitorji so še vedno pripravljeni podpreti projekte, za katere pričakujejo, da bodo srednje- in dolgoročno uspešni," dodaja Habinc.

Kot sicer opozarja Musielak, je bilo zbiranje denarja za zagonska podjetja vedno težko, nič drugače ni danes v času tako gospodarske kot politične negotovosti. "Danes so bolj kot kdaj koli prej bistvenega pomena vitkost, iznajdljivost, sposobnost izdelave izdelka in vodenja prodaje znotraj ekipe," meni Musielak.

"Če ti prodaja pada, je težko. Nam prodaja raste. Včasih celo profitiramo, ker drugi posli propadajo, manj je atraktivnih startupov na trgu, kar je za nas dobro," pa je v intervjuju za Bloomberg Adria povedal soustanovitelj podjetja Bird Buddy Franci Zidar. "Ko smo rezali prvo rundo kapitala novembra 2021, je bilo tržišče noro. Takrat bi lahko postavili vrednotenje zelo visoko in bi ga lahko tudi zagovarjali ter verjetno dobili denar," ocenjuje Zidar.

Kot pojasnjuje, so jim takrat svetovali, naj ne pretiravajo glede vrednotenja, ker nato pri padcu trga teh vrednotenj ne bodo mogli ohraniti. "Zato smo bili zelo razumni in smo dobili tudi dobre partnerje za investitorje, s katerimi še sedaj sodelujemo. Kupili smo si veliko prostora za kakšno napako v prihodnosti," je povedal v intervjuju. Pred kratkim so se znova podali na platformo za množično financiranje Kickstarter, kjer so zbrali več kot milijon evrov.

Startupi nekaj finančnih rezerv še morajo imeti

Po besedah Mikuža mora načeloma vsaka zbrana runda financiranja zadoščati za najmanj leto in pol delovanja startupa, v tem času pa mora slednji pokazati rezultate, s katerimi lahko prepriča vlagatelje v naslednji rundi in pri tem izbori dosedanjim investitorjem višje vrednotenje podjetja. "Če te rasti ni, potem ima podjetje večje težave z zbiranjem sredstev in pri zagovarjanju vrednotenja podjetja," ocenjuje Mikuž.

Kot ob tem poudarja, je v zadnjem času pri izračunu potrebnih sredstev tudi informacija, kdaj bo podjetje doseglo točko profitabilnosti, torej kdaj ne bo več potrebovalo novih rund financiranja za preživetje.

Tudi Habinc pravi, da je priporočilo startupom, naj v vsakem krogu financiranja zberejo dovolj sredstev za vsaj 12 do 18 mesecev poslovanja, v trenutnih pogojih pa celo več, 24 do 36 mesecev. "Vsako zbiranje sredstev je velika časovna obremenitev za vodstvo startupa in se torej v času financiranja vodje manj posvečajo osnovnim dejavnostim, zato takrat potencialno trpi razvoj, prodaja in druge aktivnosti," dodaja Habinc.

Koliko časa startup zdrži z zbranimi sredstvi, je sicer najbolj odvisno od stroškov. "V ekonomsko težkih časih morajo startupi znižati stroške, se odpovedati kakšnim manj potrebnim izdatkom," pravi Habinc. Poleg izzivov na strani optimizacije stroškov pa Mikuž izzive za startupe vidi tudi v izpolnjevanju poslovnih kriterijev, ki jim omogočijo, da lahko pri investitorjih dosežejo vrednotenje podjetja, s katerim zadovoljijo ustanovitelje in obstoječe investitorjev.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar