Slovensko startup okolje. Kaj pričakujejo vlagatelji, kje je Hrvaška v prednosti?

Vlagatelji v zagonska podjetja si želijo stabilno poslovno okolje, debirokratizacijo, privlačnejšo davčno politiko in sprostitev omejitev za investiranje pokojninskih skladov v zagonska podjetja. Na področju naložb pokojninskih skladov so na Hrvaškem "pet korakov pred nami", je povedal Jure Mikuž iz investicijskega podjetja South Central Ventures.

Tudi drugi udeleženci Srečanja investitorjev tveganega kapitala slovenskega startup ekosistema v Trbovljah so državnemu sekretarju na ministrstvu za gospodarstvo Matevžu Frangežu izrazili podobna pričakovanja glede sprememb zakonodaje.

Od vlade želijo liberalizacijo omejitev vlaganja pokojninskih skladov, uvedbo poenostavljene delniške družbe, primerne za hitro rastoča podjetja in tvegan kapital, ter davčne spodbude za vlaganje v inovativna zasebna podjetja in sklade tveganega kapitala po zgledu Velike Britanije, je naštel Gregor Rebolj iz Silicon Gardens.

Zaposlene v zagonskih podjetjih bi motivirala možnost udeležbe pri lastništvu podjetja

V Sloveniji bi potrebovali tudi zakonodajo, ki bi omogočila vključevanje motiviranih zaposlenih v sheme solastništva podjemov. "Upanje je valuta, s katero startupi prepričajo ljudi v delo. Dajmo jim upanje in odstranimo vsa trenja na poti do uspeha," je povedal Andraž Grahek iz Capital Genetics.

Grahek je spomnil še na velike težave okoliških držav zaradi pomanjkanja izobraženega kadra zaradi demografskih sprememb. "Če nekdo vloži veliko denarja, mora biti prepričan, da bo okolje stabilno in da bo našel dovolj ljudi, ki bodo zaposleni v tem podjetju," je povedal Grahek, ki sodeluje tudi v Slovenskem tehnološkem forumu.

Urban Červek

 

Vlagatelji pričakujejo tudi spremembe na davčnem področju, ki bi omogočile lažje privabljanje talentov iz tujine. "Socialna kapica, vzpostavitev okolja za digitalne nomade in regulatorni peskovnik," je predlagal Peter Merc iz Suricate Ventures.

Velike naložbe farmacevtskih podjetij so edinstvena priložnost za Slovenijo

Če država ne bo uspešna pri ukrepih za privabljanje talentov, v Sloveniji ne bo novih samorogov, je povedal Borut Čeh iz Labena Ventures, ki je specializirano za investicije v biotehnološka podjetja. Veliki farmacevti v Sloveniji trenutno vlagajo po nekaj sto milijonov do milijarde evrov velike projekte, kar je edinstvena priložnost za Slovenijo, da postane biotehnološko središče, je povedal Borut Čeh.

Prednost Slovenije je, da znajo podjetniki z malo denarja veliko narediti, meni Gregor Rebolj. "Smo dežela dobrih inženirjev. Imamo dober človeški kapital, moramo ga le dati na raketo," je povedala Nina Dremelj iz Poslovnih angelov Slovenije in Vesna Venture Capitala. Osredotočajo se na investicije v intelektualno lastnino, ki nastaja v slovenskih razvojnih laboratorijih.

Frangež: Prihaja slovenski 'startup bum' 

Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Matevž Frangež je napovedal slovenski "startup bum". Do 2030 naj bi dosegli 100 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Napovedal je sprejem zakona o udeležbi pri dobičku, davčno reformo za razbremenitev dela in sistem za privabljanje globalnih talentov. Strinja se tudi s pobudami za spremembo politike investiranja pokojninskih skladov po vzgledu Hrvaške.

"Dejstvo je, da imamo v državi 25 milijard nizko obrestovanih sredstev. Pokojninski skladi potrebujejo varne naložbe, kot so nepremičnine, nekaj zmerno obrestovanjih naložb, kot so vlaganja v energetiko, ter potencialno visoko tvegane investicije v podjetja."

Slovenijo "premetava sem in tja", ker nimamo ustrezno postavljenih prioritet in jasno postavljenih pravil, je povedal Frangež in vlagateljem zagotovil, da ima sedanja vlada posluh za sektor zagonskih podjetij. V času velikih gospodarskih sprememb "imamo relativno ozko okno, da zgradimo vzporedni gospodarski sistem, temelječ na znanju", je še povedal.

Slab položaj Slovenije v primerjavah z evropskimi državami pri podpori zagonskim podjetjem

Slovenija je sicer z 238 startupi na milijon prebivalcev pod povprečjem EU, Estonija kot prvak med evropskimi državami pri podpori zagonskih podjetij jih ima več kot tisoč. Pri obsegu investiranega kapitala na prebivalca je Slovenija pri dnu v evropski primerjavi; pri nas je le za skromnih 41 evrov investicij na prebivalca, Hrvaška je s 133 evri na prebivalca mnogo pred Slovenijo, je povedal Matej Rus iz mariborske Ekonomsko poslovne fakultete in inkubatorja Start:up Slovenija.