Opazovanje ptic je druga najbolj množična prostočasna dejavnost v Združenih državah Amerike (ZDA) – na prvem mestu je vrtnarjenje. In prostočasne dejavnosti so lahko donosna poslovna priložnost, kar izkorišča tudi zelo uspešno slovensko startup podjetje Bird Buddy.
V dobrih dveh letih so prihodke povečali na 35 milijonov dolarjev in prodali več kot sto tisoč pametnih ptičjih hišic. Njihovi načrti pa gredo še dlje, nekateri so še skrivnost, je za Bloomberg Adria povedal soustanovitelj podjetja Franci Zidar. Govorili smo tudi o potencialu umetne inteligence, upadu trga investitorskega kapitala za zagonska podjetja in naravovarstvu.
Kako je prišlo do ideje za pametno ptičjo hišico?
Preberi še
Genialis s 13-milijonsko injekcijo; pogovarjali smo se z ustanovitelji
Slovensko-ameriški biotehnološki startup je pridobil 13 milijonov dolarjev sredstev v seriji A.
29.03.2023
Hrvaško-slovenski startup z nagrado za beljakovinski prigrizek
Gre za eno najprestižnejših nagrad v prehranski industriji, ki jo je prvič osvojila hrvaška ali slovenska blagovna znamka.
24.03.2023
Propad SVB prizadel tudi slovensko tehnološko podjetje Chipolo
Ustanovitelj podjetja Chipolo Primož Zelenšek: Račun pri banki odprli leta 2017.
13.03.2023
Mesec k dialogu povabil startupe, ki so ostali pred zaprtimi vrati
Minister za delo Luka Mesec je nedavno pozval zagonska podjetja, da postanejo del Ekonomsko-socialnega sveta in se pridružijo socialnemu dialogu. A ko se je svetu želel pridružiti Tehnološki forum, se je zapletlo.
10.03.2023
Šlo je za nekaj srečnega naključja. S kolegom in sodelavcem iz nevladne scene Žigo Vrtačičem sva decembra 2019 sedela v lokalu v Trnovem v Ljubljani in pila pivo. Jaz sem po prihodu iz ZDA iskal nove izzive, Žiga pa je delal pri Outfit7 kot produktni direktor pri igrici o kužku, ki okoli hiše fotografira divje živali.
In se pogovarjava in prideva na idejo ptičje hiške, ki bi vključevala interakcijo z naravo. Vseskozi sem iskal načine, kako bi naravno okolje naredili bolj zanimivo za mlade. Zanimalo me je, kako bi naravo prikazal na način, da bi lahko tekmovala z današnjimi digitalnimi mediji.
Sedaj je toliko motenj pozornosti, od filmov do družbenih omrežij, da narava težko tekmuje za pozornost. In na tistem pivu se je rodila osnovna ideja, da bi dali v ptičjo hiško kamero. Tako je prišla začetna iskrica. Že tisto noč sva si izmenjevala sporočila, še zdaj jih imam shranjena na Whatsappu.
Potem sva se v prvi polovici leta 2020 intenzivno ukravjala z ocenjevanjem možnosti in raziskovanjem tržišča.
Povezovanje posla in hobija je že uveljavljen način za razvoj podjetniških idej. Zdi se, da je s porastom prostočasnih aktivnosti tudi poslovnih možnosti vse več.
Tako je, na področju izdelkov za potrošnike je to po mojem mnenju največji trend. Da najdeš nek hobi, do katerega čutiš strast, in zelo pripadno skupnost ljudi, ki se s tem ukvarjajo, ter okoli tega zgradiš produkt. Opazovanje in hranjenje ptic je zelo star hobi. Menda so ga poznali že v starem Egiptu. Ljudje to zelo radi počnejo, ni pa nekega centralnega prostora, v katerem bi se združevali, se pogovarjali.
Širjenje na druge trge ima veliko posledic, od operativnih do organizacijskih, zaradi česar smo zelo previdni.
Opazovanje in proučevanje ptic je sicer zelo širok pojem. Razpon sega od zelo preprostega hranjenja ptic v okolici lastne hiše, kjer zgolj opazuješ, kako ptice pojedo hrano, do zelo zahtevnega opazovanja in proučevanja ptic. Poznati moraš ptico, ki jo želiš opazovati, vedeti, kje se nahaja, imeti moraš opremo, odpraviti se moraš zelo zgodaj in tako naprej. In med tema skrajnostma obstaja cel spekter aktivnosti.
Obstaja veliko priložnosti, sploh ker sedaj ne obstaja blagovna znamka, ki bi te dejavnosti v celoti nagovorila. Svoje blagovne znamke so morda uveljavile le nekatere nevladne organizacije, ne obstaja pa prostor, kjer bi se ljudje o tej dejavnosti pogovarjali, med seboj delili fotografije, nasvete. Tukaj vidimo veliko priložnost, da se umestimo kot posrednik, kot ponudnik prostora za pogovor in da v to dejavnost pripeljemo ljudi, ki se sedaj z opazovanjem ptic ne ukvarjajo.
Pri tistih drugem koncu spektra, kot ste ga poimenovali, pri ornitologih, gredo cene opreme, na primer zmogljivih teleskopov, v tisoče evrov.
Hranjenje ptic okoli hiše je drugi najbolj množičen hobi v ZDA, prvi je vrtnarjenje. Okoli 70 milijonov Američanov hrani okoli ptiče okoli svojih hiš. Pravih opazovalcev (angl. birdwatcher) pa je okoli 16 milijonov. Ta skupina je torej veliko manjša, velika razlika pa je pri denarju, ki ga za svoj hobi porabijo. Tisti, ki krmijo ptice, za krmo porabijo okoli štiri milijarde dolarjev na leto in okoli milijardo za krmilnice. Tistih 16 milijonov opazovalcev pa porabi 39 milijard za opremo, za potovanja, vse skupaj. Torej vsaj nekaj tisoč dolarjev na leto.
Gre torej za ogromno tržišče v ZDA.
Res je. Za nas je pomembno tudi to, da je polovica naših kupcev novih v tem hobiju. Torej pritegnemo nove ljudi v to področje in na nek način odpiramo vrata v svet ptic. In te ljudi bi radi nato usmerili v svet zahtevnejšega opazovanja in entuziazma. Res verjamemo v povezovanje in približevanje ljudi naravi. Bolj bomo pri tem uspešni, boljše bo za naše podjetje, hkrati pa bomo dosegli pozitiven učinek na dojemanje narave pri ljudeh.
Ko enkrat vidiš živali v naravi, vzpostaviš do njih drugačen odnos.
Seveda. Ko ptico vidiš, vzpostaviš do nje pristnejši odnos in ni ti več vseeno. Veliko prispeva edinstvena perspektiva opazovanja ptic, možnost njihovega opazovanja od blizu, kar je bilo do sedaj dokaj težko.
Kaj ljudje odgovorijo na vprašanje, zakaj hranijo in opazujejo ptice? Velika večina jih spada v dva odgovora; ali ker se želijo približati naravi, pogrešajo stik z naravo, ali pa ker želijo pomagati naravi. Oboje je močen in čustven trend, sedaj ko spremljamo uničevanje življenjskih prostorov in posledice globalnega segrevanja. Ljudje se počutijo nemočne, hranjenje ptic pa jim, čeprav banalno in na osebnem nivoju, daje občutek, da lahko prispevajo, nekaj naredijo.
Kako poslujete? Ste še vedno v zagonski fazi?
Zadnji dve leti rastemo z zelo visokimi stopnjami, kar s prinese s seboj vrsto izzivov. Zdaj smo prodali in dostavili okoli sto tisoč Bird Buddyjev, od decembra smo spet v fazi predprodaje. Prav ta teden smo začeli pošiljati nove pošiljke. V zadnjih nekaj mesecih smo prodali še kakšnih 30 tisoč hišic. Gre nam super, ves čas smo omejeni s kapaciteto inventarja. Del tega problema je tudi financiranje. Smo le dve leti staro podjetje, pa smo ustvarili že za 35 milijonov dolarjev prometa. To se sliši super, a kot sveže podjetje s tako nihajnostjo prihodkov težko pridobimo večje kredite za financiranje proizvodnje. Ves čas smo v neki zanki, predprodajamo, da plačujemo za proizvodnjo. Poleti, mogoče že konec pomladi bomo izdelke dali v trgovine in v spletno prodajo, tako da bodo lahko takoj po nakupu poslani stranki.
Ocenil bi, da smo še vedno startup. Lahko bi se odločili, da je to to, se umirili in začeli načrtovati bolj konservativno. Ampak je v resnici toliko priložnosti. Ta teden bomo začeli novo Kickstarter kampanjo, v okviru katere bomo predstavili nove produkte. Na trg v ZDA bomo dali ptičjo kopel in krmilnico za kolibrije, ki jih privablja z nektarjem. Zelo nas žene vizija, kako ljudi spraviti v pristen odnos do narave in jih usmeriti v smer entuziazma in aktivizma.
Veliko je še dela, veliko je za preizkusiti, raziskati, zato bomo še naprej delovali kot startup. Ker si ne želimo upočasnitve rasti in osredotočenosti zgolj na en izdelek. Ne želimo graditi trdnjave, ampak želimo izkoristiti nove priložnosti.
Torej greste v novo kampanjo množičnega financiranja?
Tako je, predstavili bomo nove izdelke. Prepričan sem, da bomo uspešni, saj smo zgradili veliko skupnost uporabnikov, listo podpornikov in strank, ki so zadovoljne s prvim izdelkom.
Vaše tržišče so v glavnem ZDA?
Na spletni strani lahko hišico kupijo tudi v državah Evropske unije (EU) ter na Norveškem, v Švici in Združenem kraljestvu. V smislu investicije v oglaševanje in distribucijo pa smo osredotočeni na ZDA. Ker je tako velik trg. In tudi operativno nismo sposobni rasti nad neko mejo. Že tako nam je hitra rast ustvarila nekatere probleme, da smo zamujali z dobavami, kaj narobe načrtovali in podobno. Če smo v dveh letih prišli z ničle na 35 milijonov prometa, smo tudi zrasli na skoraj sto sodelavcev. Polno zaposlenih nas je okoli 85, poleg tega pa imamo je vsaj 15 pogodbenih sodelavcev. In tudi to ima posledice (smeh). Širjenje na druge trge ima torej veliko posledic, operativnih in organizacijskih, zaradi česar smo zelo previdni. Mogoče celo delamo korake nazaj, ker vidimo, da ne zmoremo.
Lahko komentirate trenutne razmere na področju investicijskega kapitala? Ali držijo navedbe, da se investitorji umikajo iz projektov, da so na sploh bolj zadržani pri financiranju?
Čeprav je na trgu mnenje, da naj bi se nakupi potrošnih dobrin umirjali, za nas to ne velja, mi podiramo rekorde. In ni videti, da bi se to spremenilo. Dejstvo je, da se je v času covida-19 ustvarilo veliko napačnih stav glede prihodnosti podjetij, mislili so, da se bo stanje iz epidemije obdržalo tudi po covidu-19, pa se ni. Številni so napačno stavili, kot na primer Facebook z Meto. Stvari so se postavile na glavo.
Tudi za nas so predpostavljali, da smo uspeli med covidom-19, ker so bili ljudje več doma in so opazovali ptice okoli svojih hiš. In v času vzpona smo morda res težje dobili kapital, ker so mislili, da bo povpraševanje upadlo, ko bodo kovidne omejitve glede gibanja odpravljene. Pa ni res, opazovanje in krmljenje ptic je trend, ki je že dolgo časa v vzponu. Mogoče je med covidom-19 eksplodiral, ampak tudi sedaj stabilno raste. Mi smo torej še vedno atraktivni in lahko dobimo kapital, ko ga potrebujemo. Seveda smo imeli – kot vsak startup – obdobja stresa, ampak nikoli ni bilo videti brezizhodno.
Za Samsung ali Google bi bilo lažje, da nas kupijo, kot pa da se sami lotijo posla od začetka.
Sedaj so razmere v panogi prodaje potrošnih dobrin težke. Če ti prodaja pada, je težko. Nam prodaja raste. Gremo proti vetru in si ustvarjamo dobro pozicijo. Včasih celo profitiramo, ker drugi posli propadajo, manj je atraktivnih startupov na trgu, kar je za nas dobro. V resnici se je trg kot tak zagotovo zelo umiril.
Sploh za podjetja, ki so šla v času covida-19 v nerealno visoke valuacije. Podjetja, ki so imela minimalne prihodke, so bila vrednotena na stokratniku tega prometa. Delali so recimo milijon na leto, vrednost pa je bila postavljena na sto milijonih.
Mi se nikoli nismo zaleteli v take zgodbe, tudi zahvaljujoč nasvetom pametnih ljudi. Seveda bi si kot ustanovitelj želel visoke valuacije podjetja. Vendar se lahko potem znajdeš v težki situaciji, ko pride obrat trga navzdol in te valuacije ne moreš več zagovarjati pred investitorji. Potem imaš težavo, ker se mora podjetje vrednotiti navzdol in pri teh t. i. down rundah se deleži ustanoviteljev razredčijo.
Mi nikoli nismo pretiravali z vrednotenjem. Čeprav smo imeli visoke prihodke, smo se zavedali, da smo hardware podjetje, da imamo visoke stroške in več možnih težav v prihodnosti, ki jih bo treba rešiti, preden bomo poslovali resnično stabilno. Zato smo na zadevo gledali pragmatično in konservativno, kar se nam sedaj obrestuje in nam ni treba iti z visoke vrednosti navzdol.
Ko smo rezali prvo rundo kapitala novembra 2021, je bilo tržišče noro. Takrat bi lahko postavili vrednotenje zelo visoko in bi ga lahko tudi zagovarjali ter verjetno dobili denar. Ampak so nam takrat svetovali, naj ne pretiravamo, ker nato pri padcu trga teh vrednotenj ne bomo mogli ohraniti. Zato smo bili zelo razumni in smo dobili tudi dobre partnerje za investitorje, s katerimi še sedaj sodelujemo. Kupili smo si veliko prostora za kakšno napako v prihodnosti.
Ali imate konkurenco? Že kopirajo vašo pametno hišico?
Ja, to se je začelo dogajati zelo hitro. Najprej so neke ekipe, kriminalci pravzaprav, ukradli naš material s spletne strani in naredili svoje spletne strani, prek katerih so prodajali "Bird Buddyje" za veliko nižjo ceno, recimo 50 dolarjev. In so strankam pošiljali druge izdelke, recimo nahrbtnik. To je kriminal in se je začelo zelo hitro, ker je bil naš izdelek tako dobro prodajan. Bilo je veliko slabe volje pri strankah, ki so mislile, da so kupile Bird Buddyja, pa ga niso.
Potem pa je nekaj azijskih podjetij, ki delajo varnostne sisteme za hiše, začelo prodajati ptičje hišice z varnostnimi kamerami. V bistvu so prodajali plastične okvirje ptičje hišice, notri pa je bila kamera, namenjena varnostnemu spremljanju v hiši. In tudi aplikacija je ista. So pa dostavili produkt, ki v teoriji naredi to, kar obljublja. Hišico, prek katere lahko gledaš ptice na kameri od blizu. To je na horuk rešitev, ki mogoče celo zadosti manj zahtevne.
Pri nas se osredotočamo na premium izkušnjo, želimo biti Apple med temi izdelki. Ustvarjamo brand, ki je zelo kvaliteten, kamera ima dobro perspektivo, dober fokus. Kamere za domačo rabo so narejene za snemanje objektov daleč stran in fotografije objektov od blizu niso dobre.
Konkurenca torej je, ampak nas zaenkrat ne skrbi. Pri nakupu Bird Buddyja dobiš še celotno skupnost navdušenih ljubiteljev opazovanja ptic, ki je ključna. To je hobi, ki ga trg do zdaj sploh ni "servisiral", razen prodajalcev lesenih hišk in ptičje hrane. Večino dodane vrednosti ustvarja skupnost.
Zato tudi dvomim, da bi nas lahko kdo prehitel po levi. Razen če bi vstopil kak velikan, kot na primer Samsung ali Google. Pa še v tem primeru bi bilo za njih lažje, da nas kupijo, kot pa da se sami lotijo posla od začetka.
Prepoznava ptic deluje s pomočjo umetne inteligence?
Tako je, tudi tukaj imamo konkurenčno prednost, saj smo sistem razvili sami. Perspektiva ptice od blizu je precej drugačna, kot če je fotografiran s teleobjektivom na daleč. In modeli umetne inteligence, ki so se učili na tistih fotografijah, slabo delajo na naših fotografijah. Pa tudi sicer niso zelo učinkoviti. Prednost podjetja, ki je množično financirano, pa je, da ima veliko skupnost od vsega začetka. Na začetku smo naredili približno 200 kamer in jih poslali svojim podpornikom s Kickstarterja. Oni so na spominske kartice snemali fotografije in nam jih pošiljali. Na ta način smo dobili štiri do pet milijonov fotografij ptic. Imamo zaposlenega ornitologa, ki je s študenti biologije in drugimi poznavalci določil vrste ptic na teh fotografijah. Pregledali so vse fotografije; pol leta je trajalo, da so določili vse ptice. Na podlagi te baze smo naredili model umetne inteligence, ki ga imamo danes. Zaposleno imamo tudi majhno ekipo, ki se ukvarja samo z umetno inteligenco oziroma z grajenjem modelov računalniške prepoznave vrst ptic.
Razvijamo tudi nov produkt, o katerem še ne morem povedati kaj več, ki bo imel dodatno konkurenčno prednost na podlagi umetne inteligence in ga bomo tudi patentirali. Načrtujemo, da bo za proizvodnjo pripravljen konec leta 2024.
Torej se povezujete tudi z ornitologi, ki se s ptiči ukvarjajo znanstveno.
Seveda, to je nujno. Naši Bird Buddyji so pravzaprav mini raziskovalne postaje. Pred kratkim smo dosegli številko sto milijonov zbranih fotografij. In vsaka je podatkovna točka; vrste, lokacija, čas. In iz tega je mogoče delati dobre analize sprememb vzorcev migracij, populacij in podobno. Ptice se tudi hitro odzovejo na spremembe v okolju in s takšnimi analizami lahko sklepamo tudi nanje. Tu je veliko posrednih pozitivnih vplivov našega izdelka na področja raziskav in varovanja ptic in njihovega okolja.
Podatki se prikazujejo dobesedno v realnem času?
Tako je, podatki se na zemljevidu prikazujejo v realnem času, kar lahko spremljamo na spletni strani. Če uporabnik podatke označi kot javne, se nam sproti prikazujejo tudi fotografije in imena vrst. Ker smo šele na začetku, bo minilo še nekaj časa, da bodo tudi raziskovalne inštitucije začele uporabljati te podatke. Pa tudi mi jih moramo spodbuditi. Želimo si, da bi imelo naše delo pozitivne posledice tudi na področju varovanja okolja in znanstvenih raziskav.