Trg tveganega kapitala pri nas raste, vlagatelji postali previdnejši

Če ste zagonski podjetnik, ki želi privabiti naložbe skladov tveganega kapitala, imamo za vas dobro novico. Skladi namreč poročajo, da je denarja dovolj in da je trg v porastu. Toda pozor: Vlagatelji so postali previdni pri ocenjevanju vrednosti podjetij, poleg podjetniške ideje pa sta za uspeh pri prepričevanju vlagateljev pomembna tudi vaš pristop in karakter.

Trg tveganega kapitala kljubuje ohlajanju gospodarstva, saj so mnogi skladi zbrali denar za investicije še v času, ko je gospodarstvo cvetelo. Naložbe v startupe ostajajo privlačne zaradi potencialnih visokih donosov, ki pa jih spremljajo tudi visoka tveganja.

"Zaenkrat ne zaznavamo manj interesa vlagateljev za zagonska podjetja. Pripravljamo svoj tretji popolnoma zasebni sklad, ki bo nekajkrat večji od drugega, in nimamo težav z nabiranjem zavez vlagateljev," so nam povedali v slovenskem skladu tveganega kapitala Silicon Garden. V letošnjem letu načrtujejo zagon novega sklada, ki naj bi bil težak 20 milijonov evrov. Podobne načrte razkrivajo tudi drugi skladi. 

V hrvaškem skladu Fil Rouge Capital naj bi letos vložili še nekaj milijonov evrov, v začetku leta 2024 pa bodo zagnali nov sklad, ki naj bi do konca leta 2025 investiral 25 milijonov evrov. Tam tudi sicer pravijo, da je v regiji dovolj kapitala za zagonska podjetja. V poljsko-ameriškem skladu, ki ga upravlja SMOK Ventures, v naslednjih treh letih načrtujejo investicije od 25 do 50 milijonov evrov v skupno 25 do 30 zagonskih podjetij iz srednje in vzhodne Evrope.

V bližnji prihodnosti naj bi – tudi s podporo investicijskega in drugih evropskih skladov – nastalo nekaj skladov tveganega kapitala, zato naj bi bilo denarja v Sloveniji in regiji v naslednjih letih dovolj oziroma bistveno več kot v preteklosti. Odprt je tudi razširjen razpis SID Banke in Evropskega investicijskega sklada (EIF) SEGIP - Slovene Equity Growth Investment Programme, ki za sklade tveganega kapitala obsega dodatnih 44 milijonov evrov. 

"Skladi, ki so zbrali sredstva lani ali predlani, so še vedno v zgodnji naložbeni dobi. Te sklade večinoma podpira EIF, zato so odpornejši na dogajanje na splošnem trgu institucionalnih vlagateljev," je za Bloomberg Adria povedal Julien Coustaury, soustanovitelj sklada. 

Sredstev več, vrednotenja podjetij pa so se znižala

Vrednotenja podjetij so v zadnjem obdobju bila prenapihjena, vlagatelji pa so postali pozornejši na dobičkonosnost podjetij in vzdržne modele rasti, opozarjajo sogovorniki.

"Samo v zadnjih šestih mesecih smo bili priča padcu vrednotenj v pozni fazi za 40 odstotkov, v začetni fazi pa so se cene znižale v povprečju za približno 20 odstotkov," so nam povedali pri Speedinvestu, avstrijskem skladu z več kot milijardo evrov sredstev, ki je več milijonov evrov vložil tudi v slovenski startup Flaviar – podjetje, ki se ukvarja s trženjem in prodajo žganih pijač.

Da je bil popravek pri vrednotenjih podjetij potreben, meni tudi Coustaury iz sklada Fil Rouge Capital. Trg naj bi zdaj postal prijaznejši tako za vlagatelje kot za podjetja, čeprav se strategija vlagateljev ni bistveno spremenila. "Strategija visokega tveganja in visoke nagrade je postala le nekoliko konservativnejša, kar pomeni, da smo zaradi nižjega tveganja pripravljeni sprejeti tudi nekoliko nižjo nagrado."

Za dobre se vedno najde pot do kapitala

Brez večjih težav pa bodo do kapitala dostopali dobre ekipe in serijski podjetniki z dokazano zgodovino uspehov, četudi so vlagatelji postali izbirčnejši. "Vendar so zdaj vsi osredotočeni na pravo ravnovesje med rastjo in dobičkonosnostjo, ne zgolj na rast," je za Bloomberg Adria povedal Boris Wertz, soustanovitelj ameriškega sklada Version One Ventures in partner v njem.

Srednje- in vzhodnoevropska zagonska podjetja naj bi sicer vedno bila konservativnejša od ameriških, kar se tiče rasti za vsako ceno. "Podjetja zdaj ciljajo na dobičkonosnost, predvsem z zmanjševanjem porabe denarja in s tem upočasnjevanjem rasti," meni Borys Musielak, vodilni partner pri poljsko-ameriškem skladu SMOK Ventures. Poudarja, da bodo imela z zbiranjem sredstev v fazah A in B težave predvsem tista podjetja, ki so potrošila preveč kapitala, ne da bi z njim ustvarila dolgoročne prihodke. 

Trg tveganega kapitala ne pozna državnih meja

Lokalni oziroma regijski skladi niso edini vir financiranja za slovenska zagonska podjetja. S pravim pristopom in poslovnim modelom lahko dostopate do praktično katerega koli financerja na svetu. Velike tuje sklade, tudi ameriške, poleg poslovne ideje pritegnejo predvsem osebnosti ustanoviteljev.

Eno takšnih zagonskih podjetij je srbski Tenderly, ki nudi platformo za razvijanje in sklepanje pametnih pogodb na blockchainu. V zadnjih petih letih so prejeli 51,7 milijona evrov sredstev iz skladov tveganega kapitala. "Za našo naložbo v Tenderly ni stala posebna geografska strategija. Vlagamo v zanimive ustanovitelje po vsem svetu in ustanovitelji družbe Tenderly so se nam zdeli eni od najboljših, kar smo jih kdaj srečali," nam je povedal Wertz iz Version One Ventures. Dodal je, da je regija Adria znana po zelo močnem tehničnem talentu, zato ne izključuje, da bi sklad še kdaj vložil v kakšno podjetje iz regije.

Med zagonskimi podjetji, ki so prejela večmilijonsko investicijo ameriškega sklada, je tudi slovenski Bird Buddy, podjetje, ki ustvarja in prodaja pametne ptičje hišice. "Navdušila nas je predvsem drznost ekipe Bird Buddy in njihove zamisli. Dokazali so svojo sposobnost zgraditi globalno skupnost okoli skupne strasti," je za Bloomberg Adria povedal Niko Bonatsos, generalni direktor ameriškega sklada General Catalyst. Dejal je tudi, da pri izbiri naložb ne preverjajo potnih listov. "Noro ambiciozne ustanovitelje, ki premikajo meje, je moč najti po celem svetu."

Težava za tuje vlagatelje regulativne omejitve v regiji

V zadnjih petih letih je 30 zagonskih podjetij iz regije Adria privabilo za slabi dve milijardi evrov investicij, je pokazala naša lanskoletna raziskva TOP 30 Adria magnetov, torej podjetij, ki so prejela največ investicij v zadnjih petih letih. Teh 30 podjetij je zbralo skupaj skoraj dve milijardi evrov. Skoraj polovico vseh naložb skladov tveganega kapitala v regiji, natančneje 830 milijonov evrov, je zbral hrvaški razvijalec prestižnih avtomobilov Rimac, največjih šest podjetij – poleg Rimca še Infobip, HTEC Group, Hycu, Cognism in KraftPal – pa je prejelo tri četrtine vseh naložb skladov tveganega kapitala v regiji. Za primerjavo – ameriški skladi tveganega kapitala so samo v letu 2022 opravili za 210 milijard dolarjev investicij, leta 2021 pa slabih 330 milijard dolarjev.

Da regija za tvegani kapital ni zanimivejša, so krive tudi nekatere regulativne omejitve, ki ovirajo razvoj. Sogovorniki med rešitvami naštevajo odpravo notarskih zahtev pri posegih v korporativno strukturo ali vsaj uvedbo elektronskega notarja, uvedbo poenostavljene delniške družbe, zmanjšanje dohodnine za delovna mesta, ki ustvarjajo intelektualno lastnino, in pravičnejšo obdavčitev delniških opcij za zaposlene in vlagatelje.

Za slednje bi veljalo uvesti t. i. SAFE pogodbe oziroma preproste pogodbe za delniške opcije, s katerimi si prvi vlagatelji zagotovijo pravico do nakupa deleža v podjetju, ko to zraste. "SAFE mora postati standard v srednji in vzhodni Evropi. Zaenkrat je izvedljiva možnost le za podjetja s sedežem v Estoniji ali tista podjetja, ki se od prvega dne odločijo za ustanovitev v ameriški zvezni državi Delaware," opozarja Musielak.

Na splošno bi morala vsaka država srednje in vzhodne Evrope, ki želi pritegniti denar tveganega kapitala mednarodnih vlagateljev, vlagati v digitalizacijo procesa in prilagoditev naložbenih standardov Združenim državam Amerike (ZDA), kot je to storila Estonija. "V nasprotnem primeru bodo ostali nepomembni za vlagatelje," še dodaja vodilni partner sklada SMOK Ventures.

V skladu Speedinvest pa izpostavljajo, da si EIF in lokalne vlade prizadevajo za zagon ekosistema v regiji, a da bo trajalo še nekaj časa, preden bo regija postala pomembno tehnološko središče v Evropi. Razlog vidijo v pomanjkanju razpoložljivega talenta. "Veliko nadarjenih ljudi dela na daljavo za mednarodna (zagonska) podjetja, zaradi česar je v regiji manj podjetniške dejavnosti kot v zahodnoevropskih državah."

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar