"Več kot 2.000 evrov, še preden izdaš prvi račun!" Se popoldanski s. p. še izplača?

Vse več Slovencev se ob redni zaposlitvi odloča za opravljanje dodatne dejavnosti. Po podatkih Finančne uprave (Furs) je bilo konec leta 2025 v Sloveniji registriranih 59.617 oseb, ki so dejavnost opravljale kot postranski poklic, leto prej 57.664, ob koncu leta 2023 pa 55.010. Kljub višjim prispevkom in spremembam davčnih pravil zanimanje za tako imenovani popoldanski s. p. še vedno raste.

Toda zanimanje spremljajo vse glasnejša opozorila, da je dodatno podjetništvo postalo občutno dražje kot pred leti. Razpravo je v zadnjih dneh dodatno spodbudila objava nekdanjega novinarja in podjetnika Denisa Oštirja, ki je zaprtje svojega popoldanskega samostojnega podjetja po skoraj dveh desetletjih pospremil z ostro kritiko poslovnega okolja. "Ne zato, ker ne bi imel dela. Ne zato, ker ne bi več užival v njem. Ampak zato, ker je država skozi leta naredila vse, da se preprosto ne splača več," je zapisal na LinkedInu.

V objavi, ki je sprožila številne odzive, je opozoril, da so se stroški poslovanja v letih njegove dejavnosti po njegovih izračunih povečali z nekaj sto na več kot dva tisoč evrov na leto, še preden podjetnik izda prvi račun. Ob tem je poudaril, da gre za ljudi, ki so redno zaposleni in prispevke že plačujejo iz svoje plače.

Objava je sprožila živahno razpravo med podjetniki in drugimi uporabniki LinkedIna. Številni so se z Oštirjem strinjali. "Če delaš občasno, ni računice. Bolje zapreti," je zapisal eden od komentatorjev in dodal, da mesečni stroški zaradi prispevkov, davkov, bančnih in računovodskih storitev hitro dosežejo okoli 200 evrov. Več uporabnikov je ob tem opozorilo, da redno zaposleni prispevke že plačujejo iz plače, zato se jim zdijo dodatni obvezni prispevki za popoldanski s. p. neupravičeni.

Drugi so bili do takšnih ocen bolj zadržani. "Kaj pa je narobe s podjemno oziroma avtorsko pogodbo?" je zapisal eden od uporabnikov in dodal, da tudi v nekaterih drugih evropskih državah, med drugim v Nemčiji, primerljive oblike popoldanskega s. p. ne poznajo.

Foto: Depositphotos

Razprava odpira širše vprašanje, koliko se dopolnilna dejavnost v Sloveniji sploh še splača. V zadnjih letih so se zvišali obvezni prispevki, spremenila davčna pravila za normirance, podjetniki pa opozarjajo tudi na vse višje administrativne stroške poslovanja. Medtem država poudarja, da želi omejiti zlorabe sistema in zagotoviti pravičnejšo obdavčitev različnih oblik dela. 

Fiksni stroški popoldanskega s. p. so v desetih letih zrasli za skoraj 75 odstotkov

Obvezni prispevki za popoldanski s. p. so se v zadnjih letih občutno zvišali. Leta 2016 so znašali 65 evrov na mesec, letos pa že 113 evrov na mesec (od aprila), kar pomeni skoraj tri četrtine večji znesek kot pred desetletjem (pred desetimi leti so popoldanca letno stali 780 evrov, zdaj pa 1.356 evrov). Rast je predvsem posledica višjih prispevnih osnov, ki so vezane na gibanje povprečne bruto plače, obveznost pa se je dodatno povečala še zaradi uvedbe prispevka za dolgotrajno oskrbo.

Ko smo pri prispevkih, naj za primer navedemo še podatke za klasičnega samostojnega podjetnika: danes s.p. plača najmanj 651 evrov prispevkov na mesec, pred desetimi leti (Fursovi podatki za maj 2016) pa so minimalni prispevki znašali nekaj več kot 341 evrov, kar predstavlja 91-odstotno rast.

K rednim mesečnim stroškom je treba prišteti še vodenje poslovnega bančnega računa in računovodske storitve, za katere podjetniki praviloma odštejejo več deset evrov na mesec. Prav tako je treba akontirati dohodnino, pod pogojem, da subjekt posluje z dobičkom.

Poleg teh mora podjetnik plačati tudi davek od dohodka iz dejavnosti. Do konca minulega leta je bila pri normiranih samostojnih podjetnikih efektivna obdavčitev praviloma štiriodstotna, saj je zakon priznaval 80 odstotkov normiranih odhodkov, preostalih 20 odstotkov prihodkov pa je bilo obdavčenih z 20-odstotno stopnjo. S tem letom pa so začela veljati nova pravila za normirance. Višina priznanih normiranih odhodkov je po novem odvisna od višine prihodkov, zato se z rastjo prihodkov povečuje tudi efektivna davčna obremenitev.

Koalicija napoveduje prenovo sistema

Samostojnim podjetnikom koalicijska pogodba nove vlade obeta več sprememb. Poleg prenove sistema normirane obdavčitve napoveduje davčne spodbude za investicije ter administrativne poenostavitve za podjetnike, obrtnike in mala podjetja. 

Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Blaž Cvar je po objavi koalicijske pogodbe dejal, da gospodarstvo po več letih končno dobiva občutek, da država razume pomen podjetništva. Med glavnimi poudarki dokumenta je omenil napovedi o zmanjševanju administrativnih bremen, razbremenitvi gospodarstva in izboljšanju konkurenčnosti slovenskega poslovnega okolja.

Med bolj odmevnimi napovedmi je tudi sprememba sistema za popoldanske samostojne podjetnike. Koalicijska pogodba namreč predvideva preoblikovanje popoldanskih s. p. v enoten sistem dopolnilne dejavnosti, ki bi vključeval tudi dopolnilno kmetijsko dejavnost. Dokument ob tem napoveduje uvedbo prenovljenega sistema pavšalne obdavčitve, omejenega na izbrane dejavnosti glede na značilne marže, z zgornjo mejo 350 tisoč evrov letnih prihodkov in ohranitvijo klasične ureditve s. p. oziroma d. o. o. za preostale podjetnike.

Na Ministrstvu za finance, ki je pristojno za pripravo davčne zakonodaje, pojasnjujejo, da proučevanje možnosti in oblikovanje rešitev za uresničitev ciljev iz Koalicijske pogodbe 2026–2030 še potekata na delovni ravni. "O konkretni vsebini ukrepov ter njihovih učinkih v tem trenutku še ne moremo govoriti," so odgovorili na naša vprašanja.