Slovenski startupi dobivajo politično podporo, sedeža v strateškem svetu za gospodarstvo pa ne

Marca letos je Slovenija sprejela Slovensko startup strategijo do leta 2030, s katero si je zadala ambiciozne cilje za razvoj domačega podjetniškega ekosistema. Med njimi so podvojitev števila startupov na milijon prebivalcev, desetkratno povečanje obsega tveganega kapitala na prebivalca, najmanj 25-odstotna letna rast sektorja ter ohranitev ključnih razvojnih dejavnosti startupov v Sloveniji. Cilj strategije je ustvariti okolje, ki bo inovativnim podjetjem omogočalo hitrejšo rast ter hkrati zmanjšalo odliv podjetnikov, talentov in znanja v tujino.

Nadaljnji zagon bi ta ekosistem lahko dobil tudi z novo koalicijsko pogodbo za obdobje 2026–2030. Ta na področju startupov in inovativnih tehnologij vključuje več konkretnih ukrepov, ki jih je Sekcija startup in scaleup podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) pripravila v okviru gospodarskega programa Made in Slovenia 2035. Med njimi je na primer tudi uvedba vitke delniške družbe, ki jo zagonska podjetja že lep čas pričakujejo, ugodnejša ureditev delniških opcij za zaposlene, startup viza ter drugi ukrepi za izboljšanje dostopa do kapitala in privabljanje talentov. To po oceni startupovske skupnosti kaže, da so njihovi predlogi postali pomemben del prihodnje razvojne politike države.

"Gre za pomemben korak k oblikovanju bolj konkurenčnega, investitorjem prijaznega in razvojno usmerjenega okolja za slovenska startup in scaleup podjetja. Ob tem ostaja ključno, da se predvideni ukrepi v naslednji fazi tudi učinkovito prenesejo v zakonodajo in izvedbene politike," so ob tem sporočili z GZS.

Koalicijska pogodba prinaša pomemben premik, a ključna bo izvedba

V Slovenskem tehnološkem forumu pričakujejo, da se bo nova vlada aktivno in ambiciozno lotila uresničevanja začrtane strategije na eni strani in zavez iz koalicijske pogodbe s področja financ in gospodarstva na drugi. Poleg že omenjenih ukrepov, predvidenih v koalicijski pogodbi, opozarjajo tudi na nekatere že dlje časa odprte administrativne ovire, za katere menijo, da bi jih bilo mogoče razmeroma hitro odpraviti.

"Ne smemo pozabiti na še vedno neuresničeno uvedbo e-notarskih storitev, kar je zlasti za tuje vlagatelje in družbenike pomembna administrativna ovira. To je področje, kjer bi lahko razmeroma hitro uvedli spremembe, s čimer bi vsem precej olajšali delo," je za Bloomberg Adria povedala Barbara Krajnc, direktorica Slovenskega tehnološkega foruma.

Startup Slovenija pozdravlja, da koalicijska pogodba prvič vključuje zagonska podjetja. Foto: Bobo

Tudi v iniciativi Startup Slovenija pozdravljajo načrtovane ukrepe in poudarjajo, da se je prvič zgodilo, da koalicijska pogodba izrecno prepoznava zagonska podjetja kot pomemben de l slovenskega gospodarstva in vključuje številne rešitve iz Slovenske startup strategije. "To je pomembno sporočilo, saj startupi sodijo med najbolj perspektivne segmente gospodarstva – ustvarjajo izdelke in storitve z visoko dodano vrednostjo, hitro rastejo, privabljajo zasebni kapital ter ustvarjajo nadpovprečno kakovostna delovna mesta," ocenjuje Matej Rus, vodja iniciative Startup Slovenija.

Strategija na papirju, brez sedeža za mizo

Kljub sprejetju strategije predstavniki ekosistema opozarjajo, da startupi v praksi še vedno nimajo ustreznega mesta pri oblikovanju gospodarskih politik. V Strateškem svetu za gospodarstvo, ki vladi svetuje pri pripravi gospodarskih ukrepov, namreč startup ekosistem nima svojega predstavnika, medtem ko so tradicionalna podjetja in organizacije dobro zastopani.

"Res je, da so vključena tudi nekatera že uveljavljena visokotehnološka podjetja, vendar je startup oziroma venture ekosistem s svojimi značilnostmi, dinamiko in potrebami specifičen del gospodarstva," pojasnjuje Rus, ki priznava, da jih je sestava Strateškega sveta presenetila. V startup skupnosti pričakujejo, da bo vlada predstavnike ekosistema naknadno vključila v svet ter tako pospešila izvajanje ukrepov iz strategije.

Uspeh bo po ocenah iniciative odvisen predvsem od tega, ali bo vlada ukrepe izvajala celovito. Posameznih rešitev namreč ni mogoče obravnavati ločeno, saj se ukrepi na področjih razvoja trga tveganega kapitala, privabljanja talentov, lastniškega nagrajevanja zaposlenih, uvedbe startupom prilagojene pravnoorganizacijske oblike in krepitve podpornega okolja medsebojno dopolnjujejo.

Evropa stavi na manj birokracije, startupi pa želijo enoten trg

Medtem ko Slovenija pripravlja spremembe domače zakonodaje, podobna razprava poteka tudi na ravni Evropske unije. Evropska komisija je v okviru strategije za krepitev konkurenčnosti napovedala poenostavitev digitalne zakonodaje in zmanjšanje administrativnih bremen za podjetja, pri čemer bodo pomembno vlogo odigrali tudi startupi.

Eden ključnih zakonodajnih svežnjev bo Digital Omnibus, ki ga Evropska komisija načrtuje v zadnjem četrtletju letos. Predlog naj bi poenostavil izvajanje več digitalnih predpisov, med drugim akta o digitalnih storitvah, akta o digitalnih trgih in akta o podatkih, zmanjšal podvajanje obveznosti ter podjetjem olajšal poslovanje na enotnem trgu.

Temu naj bi konec leta sledil še AI Omnibus, katerega cilj bo poenostaviti izvajanje akta o umetni inteligenci, predvsem za manjša podjetja in zagonska podjetja, z zmanjšanjem administrativnih obremenitev in večjo pravno predvidljivostjo.

V iniciativi Startup Slovenija prizadevanja Bruslja pozdravljajo, hkrati pa opozarjajo, da največja ovira evropskih startupov danes ni več le obseg zakonodaje, temveč njena razdrobljenost.

"Podjetniki se še vedno srečujejo s 27 različnimi pravnimi in administrativnimi sistemi, kar pomeni višje stroške ustanavljanja podjetij, zahtevnejše čezmejno poslovanje ter različna pravila glede lastniške strukture, delniških opcij zaposlenih in korporativnega upravljanja," pravi Matej Rus. "Če želi Evropa postati globalno konkurenčna, mora poleg poenostavitve pravil ustvariti tudi resnično enoten evropski startupovski trg."

V iniciativi Startup Slovenija zato menijo, da bi morala biti ena glavnih prihodnjih reform oblikovanje enotnega evropskega pravnega okvira za startupe, tako imenovanega EU Inc. Ta bi podjetnikom omogočil ustanovitev družbe po enotnih evropskih pravilih ne glede na državo članico, popolnoma digitalne postopke, enoten register podjetij in poenotena pravila za nagrajevanje zaposlenih z lastniškimi deleži.

Podjetniki se še vedno srečujejo s 27 različnimi pravnimi in administrativnimi sistemi. Foto: Depositphotos

Tudi v Slovenskem tehnološkem forumu menijo, da bi bila uvedba tako imenovanega 28. režima oziroma EU Inc. pomemben korak k bolj konkurenčnemu evropskemu startupovskemu okolju. "To bi bil zagotovo pravi korak za Evropo. Žal pa nekateri indici kažejo, da se predlog oddaljuje od prvotnih ambicij Evropske komisije in da bi lahko bile nekatere ključne rešitve precej omiljene," opozarja Barbara Krajnc. Zato startupovske organizacije, med njimi tudi Slovenski tehnološki forum, skupaj z evropskim združenjem Allied for Startups sodelujejo v dialogu z evropskimi odločevalci in si prizadevajo ohraniti ambicioznejšo različico predloga.

Vprašanje, ali bo Evropski uniji uspelo ustvariti bolj enoten regulatorni okvir za inovativna podjetja, bo po oceni sogovornikov odločilno za njeno konkurenčnost. Evropa namreč ne zaostaja zaradi pomanjkanja podjetniških idej ali kapitala, temveč zato, ker ostaja poslovanje na enotnem trgu precej bolj zapleteno kot v ZDA. Prihajajoče evropske zakonodajne poenostavitve zato vidijo kot pomemben prvi korak, dolgoročni uspeh pa bo po njihovem mnenju odvisen od tega, ali bo EU uspelo oblikovati resnično enoten startupovski trg.