Slovenija si želi v dobrih treh letih postati eden najboljših startup ekosistemov v Evropi - kako bo to dosegla

Slovenija želi okrepiti svoj položaj v globalnem tehnološkem gospodarstvu v času, ko hitri preboji na področjih, kot je umetna inteligenca (AI), preoblikujejo poslovne modele in konkurenčnost držav. Vlada je prejšnji teden sprejela Slovensko startup strategijo, s katero želi do leta 2030 spodbuditi razvoj zagonskih podjetij in povečati število globalno uspešnih tehnoloških podjetij.

"V hitro spreminjajočem se svetu se moramo biti pripravljeni hitro spreminjati tudi mi. Najboljše nove ideje najpogosteje pridejo od mladih, neuveljavljenih posameznikov ali skupin, zato je pomembno, da tem idejam omogočimo, da se realizirajo, in jih podpremo pri njihovih začetkih," je ob sprejetju strategije dejal minister Matjaž Han.

Strategija, pripravljena v sodelovanju z več deležniki, med drugim z iniciativo Startup Slovenija, predstavlja okvir za dolgoročno podporo inovativnim podjetjem ter krepitev konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Dokument med drugim opozarja na več ključnih izzivov ekosistema, kot so pomanjkanje podatkov o startupih, administrativne ovire, omejen dostop do tveganega kapitala ter nestimulativna ureditev nagrajevanja zaposlenih z lastniškimi deleži. Opozarja tudi na širšo družbeno percepcijo podjetniškega neuspeha, ki lahko zavira podjetniško tveganje.

Za reševanje ključnih izzivov strategija predvideva pet strateških pobud: Krepitev podpornega okolja za startupe Vzpostavitev jasne definicije startup podjetij, izboljšanje podatkov o ekosistemu ter boljše povezovanje podpornih organizacij in raziskovalne infrastrukture. Povečanje dostopa do tveganega kapitala Razvoj novih finančnih instrumentov in spodbujanje večjega vključevanja zasebnih vlagateljev v financiranje startupov. Izboljšanje sistemov nagrajevanja zaposlenih Prilagoditev zakonodaje, ki bi startupom omogočila učinkovitejšo uporabo delniških opcij in drugih oblik lastniškega nagrajevanja. Privabljanje globalnih talentov Poenostavitev postopkov za zaposlovanje visokokvalificiranih tujih strokovnjakov in podjetnikov. Vzpostavitev vitke delniške družbe Razvoj bolj prilagodljive pravne oblike podjetja, ki bi omogočila lažje investiranje, spremembe lastništva in digitalno ustanavljanje podjetij. Vir: Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport

Tvegan kapital potrebuje ustrezno davčno okolje

V skupnosti Startup Slovenija so prepričani, da startup ekosistem lahko uspešno deluje le v sozvočju različnih ukrepov, ki skupaj sestavljajo mozaik podpornega okolja. "Ključna je ustrezna davčna obravnava vlagateljev tveganega kapitala, saj so ti pri svojih naložbah izpostavljeni nadpovprečnemu tveganju. Prav tako je zelo pomembno, da startupom omogočimo nagrajevanje zaposlenih z lastniškimi opcijami, saj s plačami pogosto ne morejo konkurirati velikim korporacijam ali uveljavljenim podjetjem, tekmujejo pa za najboljše kadre," poudarja Matej Rus iz iniciative Startup Slovenija, sicer tudi direktor mariborske Tovarne podjemov.

Dodal je, da ima pomembno vlogo pri tem tudi kompetentno podporno okolje, ki razume specifike gradnje startupov in zna podjetjem pomagati pri internacionalizaciji, rasti ter dostopu do investitorjev.

Tehnološki forum: strategija je korak naprej, vprašanje ostaja izvedba

Na pomen širšega podpornega okolja opozarjajo tudi v Slovenskem tehnološkem forumu, kjer so se na povabilo Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport skupaj z drugimi deležniki iz ekosistema pred skoraj dvema letoma aktivno vključili v pripravo strategije.

"Vsekakor nas veseli, da je država prepoznala zagonska, inovativna in tehnološko napredna podjetja kot pomemben člen za bolj konkurenčno gospodarstvo, ki v vrednostni verigi pomeni večjo vrednost," je za Bloomberg Adria povedala direktorica Slovenskega tehnološkega foruma, Barbara Krajnc. ''Obenem si je Slovenija postavila ambiciozen cilj, da do leta 2030 postane eden od najboljših startup ekosistemov v Evropi. Rok je kratek, na mestu pa je vprašanje, ali je cilj realen in uresničljiv,'' opozarja Krajnc.

"Želimo si, da je odgovor pozitiven, a nas dejstvo, da smo za sprejem strategije potrebovali dve leti, ne navdaja z optimizmom, pri čemer pa končni dokument ni prav veliko drugačen od prvotnega predloga." Pri Slovenskem tehnološkem forumu ob tem poudarjajo, da so bili nekateri ukrepi, predvideni v strategiji, v zadnjem času sicer že delno uvedeni, predvsem na davčnem področju, vendar po njihovem mnenju ti še vedno vsebujejo preveč omejitev, da bi lahko prinesli resne spremembe v praksi.

Kot primer navajajo ureditev opcijskega nagrajevanja zaposlenih po Zakonu o dohodnini, ki je za startupe ključnega pomena, vendar je po njihovem mnenju še vedno preveč zapletena in v strategiji sploh ni obavnavana posebej. "Največ smo si obetali tudi od vzpostavitve nove pravnoorganizacijske oblike za podjetja - vitke družbe - a videti je, da bomo to rešitev prej dobili na nivoju EU," še pravi Krajnc.

Rus je po drugi strani prepričan, da bi se glede na talente Slovencev zlahka uvrstili med najboljše startup ekosisteme v Evropi, a je ob tem ključno, da ukrepe, zapisane v startup strategiji, brez izjeme čim prej uresničimo v praksi. "Tudi če do leta 2030 ne bomo povsem na vrhu, je pomembno, da jasno vemo, kaj moramo narediti, da bomo med najboljšimi," razmišlja. "Če tega ne bomo izkoristili, bo to še ena velika zamujena priložnost."

Tudi pri Slovenskem tehnološkem forumu poudarjajo, da mora strategijam in ambicioznim ciljem slediti izvedba oziroma uvajanje sprememb v praksi, in upajo, da slovenska startup strategija ne bo ostala le črka na papirju.