Preverili smo, kaj se dogaja z uvedbo vitke delniške družbe, za katero si že dalj časa prizadeva slovenska skupnost zagonskih podjetij.
Poročali smo že, da strokovnjaki z različnih področij več let opozarjajo, da slovenska zakonodaja potrebuje novo pravno obliko gospodarske družbe "Za hitrejšo rast, pridobivanje kapitala in boljše možnosti vstopanja in izstopanja partnerjev, potrebujemo hibrid med družbo z omejeno odgovornostjo in delniško družbo," je za Bloomberg Adria marca lani povedal minister za gospodarstvo, turizem in šport, Matjaž Han.
Vitka delniška družba bi najbolj ustrezala prav zagonskim oziroma hitro rastočim podjetjem, saj bi omogočala ustanovitev gospodarske družbe z majhnim osnovnim kapitalom in plačilo zaposlenih z delnicami gospodarske družbe. Olajšala bi administrativna bremena in poenostavila vstop tujih vlagateljev.
V teku primerjalna pravna analiza
Z Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport so nam potrdili, da je Sekcija startup in scaleup podjetij Gospodarske zbornice Slovenije vložila predlog za dopolnitev Zakona o gospodarskih družbah za izboljšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, ki vključuje zagotavljanje primerljivih pogojev poslovanja in predvidljivega poslovnega okolja z novo obliko pravne osebe, in sicer nejavno ali vitko delniško družbo.
"Namen skupine je, da pregleda izkušnje drugih držav, ki so svoje pravnoorganizacijske okvirje spremenile, da bi bile bolj privlačne za mednarodne investitorje, in predlaga rešitve za izboljšanje slovenske zakonodaje."
Na ministrstvu so maja lani prijavili raziskovalni projekt in naročili poglobljeno primerjalno pravno analizo skupaj s pregledom konkurenčnih fleksibilnih oblik gospodarskih družb v Evropski uniji, ki odstopajo od klasičnih oblik gospodarskih družb, kot sta delniška družba in družba z omejeno odgovornostjo.
Februarja letos so na ministrstvu oblikovali delovno skupino za pripravo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah glede vitke gospodarske družbe. Skupino, ki se je prvič sestala 24. februarja letos, vodi Dejan Židan, vključeni so tudi predstavniki ministrstva za finance, v imenu zainteresiranih združenj pa Slovenski tehnološki forum, GIZ in GZS Sekcija startup in scaleup podjetij.
Namen skupine je, da pregleda izkušnje drugih držav, ki so svoje pravnoorganizacijske okvirje spremenile, da bi bile bolj privlačne za mednarodne investitorje, in predlaga rešitve za izboljšanje slovenske zakonodaje, ki ureja ustanavljanje, upravljanje in financiranje gospodarskih družb, ter pripravi predloge sprememb Zakona o gospodarskih družbah, so sporočili z ministrstva.
Potrebujemo ambiciozno in odločno ukrepanje
Ustanovitev vitke delniške družbe podpirajo tudi v Slovenskem tehnološkem forumu, kjer aktivno sodelujejo pri uresničenju te ideje. Prvi predlog zakonskih sprememb pričakujejo maja letos, podporo oziroma sodelovanje z ministrstvom pa ocenjujejo kot spodbudno.
"Želimo si in pričakujemo, da bodo predlagane rešitve dejansko ustvarile bolj spodbudne pogoje za ustanavljanje in delovanje zagonskih podjetij," nam je zaupala Barbara Krajnc, direktorica Slovenskega tehnološkega foruma. "Če si prizadevamo za večjo konkurenčnost našega okolja in če želimo doseči resnični razvojni preboj Slovenije, potem potrebujemo ambiciozno in odločno ukrepanje, vključno s kakšnim tveganjem več. Sicer se bomo še naprej vrteli okrog povprečnosti."
.webp){kind=icon}
