Podjetja v državni lasti polnijo proračun z dividendami

Država v Sloveniji ostaja najpomembnejši lastnik gospodarskih družb. Vrednost kapitalskih naložb, ki jih upravlja Slovenski državni holding (SDH), je že skoraj 14 milijard evrov. Od pripojitve slabe banke SDH upravlja tudi terjatve in drugo stvarno premoženje. Terjatve in stvarno premoženje imajo sicer precej manjšo knjigovodsko vrednost od 81 aktivnih naložb SDH.

Te družbe, v katerih je zaposlenih 10 odstotkov tistih, ki delajo pri pravnih osebah, so izjemno pomembne za celotno gospodarstvo, saj sodelujejo tudi s številnimi manjšimi in srednje velikimi podjetji, je poudaril predsednik uprave SDH Žiga Debeljak na korporativni konferenci družbe.

Lani si skupni prihodki družb v portfelju SDH znašali kar 23 milijard evrov, čisti poslovni izid pa 2,2 milijardi. Skoraj dve milijardi so družbe lani namenile za investicije, prav toliko so znašale dividende državi in SDH. Če najbolj trgovana družba na borzi, Krka, predstavlja le 2,7 odstotka portfelja holdinga, ima največji, kar 25,9-odstotni delež, Dars.

Država ima najmanj 25-odstotni delež tudi v vseh slovenskih blučipih. Skupaj je lani država prejela več kot pol milijarde dividend. "Namenoma smo v SDH postali nekoliko bolj agresivni pri dividendni politiki, ker menimo, da je tudi to odgovorno delovanje družb, saj mora lastnik, Republika Slovenija, prejemati donose od svojih naložb in s tem prispevati k integralnemu proračunu. Pri tem pa vedno upoštevamo finančno situacijo in investicijske načrte družb," je na konferenci dejal Debeljak.

Ena od družb, ki kotirajo na borzi, je Luka Koper, vrednost njene delnice se je v zadnjem letu več kot podvojila. Razlog je tudi v stabilnem poslovanju in upravljanju, je v pogovoru za televizijo Bloomberg Adria na omenjeni korporativni konferenci dejala predsednica uprave Luke Nevenka Kržan, a tudi v ambicioznih naložbah in dobrih obetih po odprtju drugega tira.

Do leta 2030 nameravajo v Luki za investicije nameniti kar 785 milijonov evrov, predvsem v temeljne blagovne skupine, to je v pretovor kontejnerjev in avtomobilov. Z rastjo kontejnerskega terminala bodo povečali tudi kapacitete pretovora iz 1,3 na 1,8 milijona kontejnerskih enot, kar pomeni, da bodo "skoraj za polovico povečali pretovor, temu bodo sledili tudi prihodki," pravi Kržan.

Če v železniško infrastrukturo milijarde vlaga država, pa so na drugi stran ambiciozni tudi v Slovenskih železnicah, kjer soinvestirajo v milijardni projekt izgradnje Potniškega centra Ljubljana, na drugi strani pa tudi v nove nakupe vlakov. Generalni direktor Slovenskih železnic (SŽ) Dušan Mes je dejal, da bodo z naložbami v potniški center povečali kapaciteto iz 500 na več kot 1000 vlakov, število potnikov pa iz več kot 60 na več kot 150 tisoč ljudi.

"To je ena ključnih investicij za potniški promet v državi," pravi Mes, ki obenem priznava, da s tem ne bo konca gneč na cestah, saj so gneče tudi v bogati Švici, kjer imajo sodobno urejen železniški promet. Na drugi strani bodo v SŽ do leta 2030 v nove vlake in opremo investirali 1,3 milijarde evrov. "Če želimo biti na teh tirih konkurenčni, potem moramo pospešiti ciklus investicij," je jasen Mes.

Od plavajoče sončne elektrarne do baterijskih hranilnikov

Investicijsko zelo ambiciozen je tudi Holding slovenske elektrarne. V prihodnje imajo načrte z gradnjo hidroelektrarn na srednji Savi, trenutno pa največ pozornosti namenjajo revitalizaciji območja Termoelektrarne Šoštanj. Tam načrtujejo postavitev največje plavajoče sončne elektrarne v Evropi, pa baterijskih hranilnikov in pogona za proizvodnjo vodika. To je le del od načrtovanega dve in pol milijardnega investicijskega ciklusa do leta 2035, pravi generalni direktor HSE Tomaž Štokelj.

Glavni motiv za investicije je ohranitev energetske lokacije. "Nove investicije ne bodo obremenjevale okolja, nekaj bo imelo od tega tudi lokalno prebivalstvo," je optimističen Štokelj. Šesti blok v Šoštanju bi se namreč lahko ugasnil že leta 2030 in nove investicije bodo edini garant za ohranitev delovnih mest z visoko dodano vrednostjo, ki bo na drugi strani prinašal koristi tudi državi.

Bobo

 

V Sloveniji vse premalo izkoriščamo tudi največje naravno bogastvo, to je les. A stvari se tudi na tem področju premikajo naprej, predvsem z načrti Slovenskih državnih gozdov za gradnjo novega obrata za predelavo lesa v Kočevski Reki. Kot pravi glavni direktor SiDG Marko Matjašič, bo ta zaživel že prihodnje leto.

Obrat bo namenjen predvsem predelavi bukovega lesa, s tem pa ne bodo konkurirali zasebnim žagam, ki največ žagajo listavce. Za bukov les obstaja tudi globalno tržišče. "Nekje med četrtino in tretjino ga bomo izvažali na Kitajsko, veliko tudi v arabske države, precej pa tudi v Evropo," pravi Matjašič. Zaradi načrtovanih investicij v SiDG upajo tudi, da bo v družbi ostalo več dobička za financiranje investicijskega cikla.

SDH v dokapitalizacije

Letos namerava SDH v družbah v portfelju izvesti še nekaj dokapitalizacij, aktivno bodo vključeni v dejavnosti obrambnega podjetja Dovos, ki pripravlja razpise na podlagi rezultatov lanskega poziva. Debeljak pa je razkril še nekaj zanimivih načrtov in sicer bodo preučili nakup lastniškega deleža v Ljubljanski borzi ali poiskali alternativni način izvajanja borznih poslov. Preučili bodo tudi smisel ustanovitve ladjarske družbe.

Korporativni cilji državnega holdinga v prihodnjem obdobju pa so boljše upravljanje tveganj in krepitev odpornosti družb, uvajanje umetne inteligence v družbe, boljše upravljanje talentov in kompetenc, veliko pozornosti bo namenjene trajnosti poslovanja in krepitvi kakovosti upravljanja.

Celotno oddajo si lahko ogledate v priloženem videu.