Zgodbe tedna: Odločitev Feda, živeti od dividend, največji dolžniki, stanovanje kot naložba

Zbrali smo najbolj odmevne zgodbe minulega tedna.

Besede Jeroma Powlla ponesle delnice

Ameriška centralna banka Fed je na sredinem zasedanju že tretjič zapored znižala obrestne mere, tokrat za četrtinko odstotne točke. Sledila je rast delnic, zahtevani donosi na obveznice so se znižali.

"Zanimivo je, da se vsi za mizo FOMC strinjajo, da je inflacija previsoka in da si želimo, da bi se znižala, ter da se strinjajo, da se je trg dela oslabil in da obstaja nadaljnje tveganje. O tem se vsi strinjajo. Razlika je v tem, kako ta tveganja ovrednotiš in kakšna je tvoja napoved," je dejal predsednik Feda Jerome Powell. Izpostavil pa je še, da potekajo pogovori, ali reze ustaviti na tej vrednosti ali še malce zarezati v obrestne mere - po napovedi naj bi se zgodil le en rez.

Bo poceni denar postal Trumpova najdražja politična napaka?

"Jaz sem predsednik cenovne dostopnosti. Govorite glasno in ponosno," je Donald Trump prek družbenega omrežja Truth Social sporočil republikancem. Toda njihov izbranec, ki se je v Belo hišo vrnil prav na račun ostre kritike gospodarskega programa predhodnika Joeja Bidna, večinoma ni uresničil obljube o ameriški zlati dobi. Glede Feda je zato na prelomnici: nadaljnje rahljanje denarne politike je vesela novica za finančne trge, ki pa bi lahko ameriško gospodarstvo iz območja zlatolaske potisnilo v inflacijsko spiralo.

Po tem scenariju so "glasno in ponosno" spregovorili kritiki. Kajti prinesel bo draginjo življenjskih stroškov delavske Amerike, s čimer bi se Trumpova podpora lahko v občutljivem ozračju in obdobju pred vmesnimi volitvami nevarno zmanjšala.

Živeti od dividend? Draga finančna napaka, ki se prodaja kot ultimativna svoboda

 Koncept življenja od dividend pomeni vlaganje v premoženje (delnice ali sklade), ki vam na vašo glavnico redno, mesečno ali letno izplačuje določen znesek dobička. Pri klasičnem investiranju za rast se te dividende samodejno reinvestirajo, da se izkoristi moč obrestno-obrestnega učinka. V scenariju "rentnika" pa ta denar porabite za življenjske stroške, medtem ko glavnico pustite nedotaknjeno. V teoriji se sliši odlično, kako pa je v praksi?

Bitcoin na vlakcu smrti: cena po letu dni spet na izhodišču – kaj se dogaja?

Za bitcoinom (in investitorji) je divje leto, polno vzponov in padcev. Tik pred iztekom leta je cena znova na nivoju, ki ga je bitcoin dosegel decembra lani. Kaj se je zgodilo? In kakšne so prognoze za prihodnost?

Cena bitcoina se trenutno giblje pri približno 92.000 do 93.000 dolarjev, kar je približno 27 odstotkov nižje od rekorda, postavljenega oktobra letos (126.000 dolarjev za bitcoin).

O zadnjem zlomu cene je bitcoin konec novembra padel na slabih 85 tisoč dolarjev, od takrat pa se cena rahlo zvišuje. Trenutno je na nivoju, ki ga je bitcoin dosegel že pred letom dni.

Ljudje ostajajo brez služb, vlagatelji pa ploskajo

Seznam ameriških podjetij, ki so letos rezala število zaposlenih, se daljša. Ameriški težkokategorniki so tudi letos rezali delovna mesta – celo več kot v minulih letih. Val odpuščanj je zajel tako tehnološke velikane kot tudi maloprodajo, naftni sektor, zabavno industrijo in finance.

Katera ameriška podjetja so torej letos že napovedala odpuščanja in kako napovedana odpuščanja vplivajo na gibanja njihovih delnic?

Bloomberg

 

Kdo najbolj služi z S&P 500 in kako

Nedavno obdobje višje inflacije – od začetka leta 2021 so cene poskočile za okoli četrtino – je mnoge spomnilo na dejstvo, kako denar s časom izgublja vrednost: s 100 tisoč evri pred nekaj leti je bilo mogoče kupiti stanovanje, danes nič več. Priporočila o vlaganju prihrankov, da bi se ohranila njihova realna vrednost, zdaj naletijo na boljši odziv kot pred desetimi leti, stabilen letni donos deset odstotkov v daljšem obdobju, kolikor ga dosega indeks S&P 500, pa se sliši zelo privlačno.

Ameriški delniški indeks S&P 500 je verjetno najbolj znani svetovni indeks finančnih trgov. Čeprav precej "mlajši", je verjetno bolj znan celo od legendarnega Dow Jonesa, svoj ugled in priljubljenost pa dolguje milijardam dolarjev, ki ležijo za njim.

Konec "carry trada": kako S&P 500 plačuje ceno japonskega dolga

Ob gledanju novic se vse zdi popolno: BDP raste, recesija je odpisana, vse je pripravljeno za "mehak pristanek". A vlagatelj je ob pogledu na svoj portfelj zbegan: delnice stagnirajo, padajo ali se borijo. Vsak, ki je v zadnjih tednih spremljal ameriški delniški trg, občuti to kognitivno disonanco. Če je vse tako popolno in se tehnološka podjetja kar tepejo, katero bi vložilo milijarde v drugo, v čem je torej težava?

Še vedno prevladuje mantra, da ne moreš zgrešiti, če slediš indeksu S&P 500. In res: pasivno vlaganje deluje odlično, dokler plima dviguje vse čolne. Kaj pa se zgodi ob oseki? Na prvi pogled se zdi, da ljudje pozabljajo, da borza ni enaka ekonomiji. Ekonomija je motor, a borzo poganja le eno: denar. Natančneje: likvidnost.

In prav likvidnost je v zadnjem času težava. Ta pipa je bila naglo in močno zaprta. Kdo jo je zaprl? Japonska.

Novo leto, višji zneski – za koliko se bodo zvišala nadomestila za brezposelnost?

Bliža se novo leto, ko bodo brezposelni začeli prejemati višje zneske denarnih nadomestil. Spremenjen zakon o urejanju trga dela namreč z januarjem 2026 zvišuje najvišji in najnižji znesek denarnega nadomestila za brezposelne. Določena sta v deležu od minimalne plače in se bosta z njo tudi usklajevala.

S tem so odpravili sedanjo omejitev vrednosti nadomestil za brezposelne, postavljene na 892,50 evra bruto oziroma približno 650 evrov neto. Ta omejitev velja že od leta 2013,  ko je omejitev zaradi finančne krize uvedel Zakon za uravnoteženje javnih financ (Zujf).

Slovenska podjetja v 2025: investicije nadpovprečne, a delavcev nikjer

Slovenska podjetja tudi letos sodijo med najaktivnejše investitorje v Evropski uniji. V zadnjem letu je investiralo kar 92 odstotkov podjetij, kar občutno presega evropsko povprečje (86 odstotkov) in je skoraj na ravni lanskega rezultata, ugotavlja analiza Evropske investicijske banke (EIB). Kljub zahtevnim razmeram več kot 14 odstotkov podjetij pričakuje dodatno rast naložb – to je več kot trikrat nad evropskim povprečjem, ki je pri štirih odstotkih.

Toda kljub navideznemu optimizmu so temelji precej manj stabilni: podjetja zaznavajo poslabšanje gospodarskega okolja, pomanjkanje kadrov dosega zgodovinski vrh, energetski stroški ostajajo visoki, glavni zaviralec investicij pa postaja vse bolj razdrobljena regulacija v EU.

Investicije rastejo, vendar v negotovem okolju.

Kristjan Stojakovič

 

Primerjava severnojadranskih luk: Koper blesti, Trst v prostem padu, Reka caplja

Severnojadranska pristanišča ob devetmesečju kažejo izrazito različne trende poslovanja. Medtem ko Luka Koper beleži novo rekordno poslovno obdobje, Luka Rijeka doživlja enega večjih padcev pretovora zadnjih let. Tržaško pristanišče se prav tako sooča z upadom kontejnerskega prometa, Benetke pa nadaljujejo stabilno rast, zlasti pri razsutem tovoru in kontejnerjih. Kam se preusmerjajo logistični tokovi severnega Jadrana?

Ker vsa severnomorska pristanišča niso delniške družbe in ob devetmesečju ne objavljajo poslovnih rezultatov, smo primerjali pretovor zabojniških enot (TEU). To je namreč podatek, ki ga objavljajo vse.

Kam so izginili ukrajinski minerali za Nvidijine čipe?

Redki minerali so zlato 21. stoletja. Nadzor nad naborom dobrega ducata redkih kovin, ki so nujno potrebne za izdelavo najsodobnejših čipov za pogon umetne inteligence, napredne elektronike, vetrnih turbin, e-vozil ter pametnega orožja, bo odločil strateško in ekonomsko tekmo med ZDA in Kitajsko.

Protagonista sta trenutno v klinču: medtem ko imajo čipi Nvidie na Kitajskem stikalo za izklop, je kitajsko stikalo za izklop Nvidie monopol Pekinga nad globalno verigo redkih zemljin. Kitajska zavre izvoz surovin in ameriška tehnološka podjetja klecnejo, saj kljub tehnologiji nimajo osnovnih sestavin za čipe. Zato transakcijski Donald Trump po svetu mrzlično sklepa posle za njihovo zagotovitev. Tudi oziroma prav pri Ukrajini.

Od milijona dobička do davčnega dolžnika: luksuzni BMW gradbinca iz Trebnjega končal na dražbi

Finančna uprava RS (Furs) je gradbincu z območja kraja Trebnje zasegla športnega BMW M8, ki ga bo še pred božičem in novim letom skušala prodati na dražbi. Izklicno ceno so postavili pri 100.000 evrov, nov je krepko dražji.

Podatki javno dostopne podatkovne baze protikorupcijske komisije Erar kažejo, da je v zadnjem dobrem letu zaznati rahel trend rasti števila davčnih neplačnikov. Med njimi se je pojavila tudi družba iz Trebnjega, ki se ukvarja z gradbeništvom, trgovino in storitvami, in ki ji je Furs zaradi davčnega dolga zasegel športnega BMW M8. 

Državi dolgujejo vse več: kdo so največji davčni dolžniki

Davčni dolg slovenskih zavezancev je ob vstopu v leto 2025 po podatkih Finančne uprave RS (Furs) znašal 901,90 milijona evrov, kar je 60,10 milijona evrov oziroma 7,10 odstotka več kot leto prej. Gre za stanje vseh zapadlih in neporavnanih terjatev, ki jih Furs odmerja, nadzira in izterjuje. 

Čeprav absolutna številka znova presega mejo 900 milijonov evrov, pa širša slika kaže pomemben strukturni premik: davčni dolg v razmerju do pobranih javnofinančnih prihodkov dolgo­ročno upada. Leta 2024 je njegov delež padel na 3,6 odstotka, kar je najnižja raven od ustanovitve FURS. Za primerjavo: leta 2020 je delež znašal še 6,1 odstotka.

Aleš Kovačič

 

Porsche Slovenija: Konsolidacija vodilnega položaja na trgu, Kitajcev se ne bojimo

"Leto 2025 je bilo tudi zaradi političnih razmer precej posebno leto v avtomobilski industriji," je predstavitev poslovnih rezultatov Porscheja Slovenija, največjega domačega zastopnika z vozili koncerna Volkswagen, začel njegov generalni direktor Danilo Ferjančič.

Pri tem je imel prvi mož domačega uvoznika za znamke Volkswagen, Škoda, Audi ter Cupra in Seat, ki je v prvih 11 mesecih dobavil 17.523 vozil, v mislih predvsem ameriškega predsednika Donalda Trumpa oziroma njegovo zaostreno carinsko politiko. "Neverjetno je, kako lahko en človek tako veliko spremeni," je dejal Ferjančič in iztekajoče se leto označil za nelagodno za avtoindustrijo.

Avtomobilsko leto v znamenju "trojke".

Stanovanje kot naložba (IV. del): V Ljubljani cene spodile vlagatelje

V preteklih letih se je veliko govorilo o naložbenih nakupih stanovanj v prestolnici. Nekateri so omenjali, da je takšnih nakupov večina. Politika je predlagala celo obdavčitev lastnikov več nepremičnin.

Pri nepremičninskih posrednikih smo preverili, koliko je danes v resnici naložbenih nakupov. Se takšen nakup v Ljubljani sploh splača? Po koliko letih bi se nakup stanovanja v Ljubljani povrnil?