Kako naj posamezniki, ki so že pred upokojitveno starostjo zaslužili dovolj denarja, pravno organizirajo svoj status? Kakšne donose lahko pričakujejo na svoje premoženje? Govorili smo s strokovnjakoma za osebne finance in vlaganje. Kaj pravijo na davkariji?
Koliko denarja pa sploh potrebujemo, da bi lahko živeli od donosov?
Iz zgornjega primera izračun pokaže, da bi posameznik ob 6-odstotnem nominalnem donosu in (realni donos 3 odstotke ob 3-odstotni inflaciji) za plačilo minimalne bruto plače letos potreboval dobrih 296.367 tisoč evrov premoženja. Upoštevali smo minimalno bruto plačo, ki letos znaša 1.481,88 evra.
Preberi še
Pomembna sprememba – lažje do morebitnih večjih donosov pokojninskih skladov
Prihaja sprememba pokojninskega zakona, ki bo omogočila bolj dinamično varčevanje za pokojnino.
06.11.2025
Zakaj je v slovenskih pokojninskih skladih manj denarja kot v hrvaških?
Iz razprave o prihodnosti pokojninskega sistema, predvsem dodatnega varčevanja v drugem stebru.
13.10.2025
Kako draga je slovenska pokojninska solidarnost – naslednje leto bo rekordno visoka luknja
S pokojninsko reformo se povečuje tudi razkorak med prihodki in odhodki pokojninske blagajne.
09.10.2025
Kako vlagati dolgoročno: primer dobro uravnoteženega portfelja
Čeprav lahko določene motnje odprejo prostor za nove priložnosti, mora povprečen vlagatelj ostati miren in osredotočen na širšo sliko.
21.09.2025
Pri višji zahtevani 'renti' se potrebni znesek ustrezno zviša. Izračun seveda spremeni tudi dosežena donosnost. Če je ta višja, je potrebna nižja glavnica; če je nižja, je potrebnega več kapitala.
Furs: "Fiktivno opravljanje dejavnosti je zloraba sistema. Takšno ravnanje je lahko kaznivo dejanje."
Premožni se neradi izpostavljajo
Finančni svetovalec Samo Lubej iz podjetja Prosperita Family Office ima izkušnje s premožnimi posamezniki in družinami, saj so to stranke, ki jim svetujejo, je povedal v pogovoru za Bloomberg Adria.
Po njegovih besedah je v Sloveniji več precej premožnih posameznikov in družin, kot si morda predstavljamo. V glavnem namreč svojega premoženja ne razkazujejo, ne želijo izstopati in se držijo ''pod radarjem". Gre za osebe, "težke" od nekaj milijonov do nekaj deset milijonov evrov, ki jih tudi lestvice najpremožnejših Slovencev včasih ne zaznajo.
"V tujini premoženje po navadi prihaja iz dedovanja, pri nas pa iz prodaje podjetja," pojasnjuje Lubej. V takšnih primerih posamezniki običajno ustanovijo naložbeno pravno osebo, pogosto je to čisto navadni d. o. o.
Ob prodaji podjetja lastnikom svetujejo, naj ne prodajo podjetja v celoti, ampak zgolj dejavnost s pomočjo oddelitve podjetja, kar je davčno ugodneje. Prodajalcu tako še vedno ostane podjetje, na katerem lahko obdrži naložbe, lastništvo avtomobila in tako naprej. V tem podjetju lahko tudi ostane zaposlen.
Tudi sicer posameznikom svetujejo, da ostanejo v statusu zaposlenega, ker prinaša številne prednosti. Če ima človek dovolj kapitala, si lahko izplačuje nizko plačo, nekatere stroške pa krije prek podjetja, na primer lastništvo avtomobila, kot pravi Lubej.
"V tujini premoženje po navadi prihaja iz dedovanja, pri nas pa iz prodaje podjetja," pojasnjuje Samo Lubej.
''Cilji donosi za naložbo kapitala so 3 do 6 odstotkov nad stopnjo inflacije,'' pravi Samo Lubej. Kar je približno okoli sedem do osem odstotkov na leto. "Takšni donosi so dosegljivi. Sploh za investicije prek pravne osebe, saj so takšnim vlagateljem dostopni produkti, ki so fizičnim osebam nedostopni," je povedal Lubej.
Pri 53 letih starosti do predčasne dodatne pokojnine
Tudi v Pokojninski družbi A se srečujejo s primeri, ko se želijo posamezniki predčasno upokojiti, je za Bloomberg Adria povedal Žiga Vižintin, svetovalec uprave družbe.
Posameznik lahko začne prejemati predčasno dodatno pokojnino pod pogojem, da je dopolnil starost 53 let in pa da ni več vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje – da nima plačanih prispevkov, je pojasnil Vižintin. Pod tem pogojem ji lahko začnejo izplačevati dodatno pokojnino.
"Teoretično bi lahko oseba, ki je na primer stara 55 let, prenehala z delom (ampak se ne bi upokojila) in bi lahko začela prejemati od nas predčasno dodatno pokojnino, z njo živela, pri na primer 65 letih pa bi se še upokojila in začela prejemati starostno pokojnino," je odgovoril Vižintin. In opozoril, da mora imeti človek za ta scenarij dovolj prihrankov.
Furs: Nakazila samemu sebi prek s. p. so nezakonita
Ali sme posameznik iz lastnih prihrankov na svoj s. p. nakazovati denar in tako sam sebi priskrbeti plačo? ''Ne, to ni dovoljeno. To bi pomenilo zlorabo instituta samostojnega podjetništva in goljufijo,'' odgovarjajo iz davčne uprave (Furs).
Po podatkih Zpiza je v Sloveniji približno 7.000 oseb, ki so prostovoljno vključene v obvezno pokojninsko zavarovanje.
Pogoj za s. p. je dejanska dejavnost, pravijo pri Fursu. Samostojni podjetnik mora dejansko opravljati pridobitno dejavnost, prihodki morajo izhajati iz opravljenih storitev ali prodaje blaga. "Samo nakazovanje lastnih prihrankov ni prihodek iz dejavnosti," so jasni pri Fursu. "Fiktivno opravljanje dejavnosti je zloraba sistema. Takšno ravnanje je lahko kaznivo dejanje."
Prostovoljno plačevanje obveznega zavarovanja
Sistem pa omogoča, da posameznik kljub statusu brezposelnega ostaja pokojninsko zavarovan in torej ob izpolnitvi pogojev za upokojitev dobi državno pokojnino.
Obstaja namreč možnost prostovoljne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, so pojasnili pi Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz).
Prostovoljni vstop s prijavo v zavarovanje velja le za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ne pa za zdravstveno zavarovanje, opozarjajo pri Zpizu.
Minimalna osnova, od katere morajo prostovoljno zavarovani plačati prispevke, je 60 odstotkov povprečne plače, zavarovanci pa lahko izberejo tudi višjo zavarovalno osnovo.
Minimalna višina prispevkov glede na povprečno plačo in odstotek plačila znaša zdaj okoli 230 evrov. Po zadnjih podatkih Zpiza je v Sloveniji približno 7.000 oseb, ki so prostovoljno vključene v pokojninsko zavarovanje.
.webp){kind=icon}
