Aleksander Mervar: Cene elektrike po zaprtju Teša lahko tudi nižje

V Sloveniji je bila poraba električne energije lani 14 odstotkov nižja kot leta 2019, a je v prihodnjih letih pričakovati rast porabe, tudi zaradi elektrifikacije prometa, toplotnih črpalk in drugih naložb. Družba ELES skrbi za varen, zanesljiv in neprekinjen prenos električne energije, v prihodnjih letih pa načrtuje večmilijardna vlaganja v distribucijsko in prenosno omrežje.

Ekonomist Aleksander Mervar je direktor družbe ELES od leta 2013, v energetiki pa ima skoraj 30 let izkušenj. Kot je povedal v intervjuju za televizijsko rubriko Leaders for Bloomberg Adria, prihodnost slovenske energetike vidi v kombinaciji jedrske energije in obnovljivih virov energije.

Kolikšna vlaganja v prenosni elektroenergetski sistem načrtuje Eles v naslednjem desetletju, kolikšna vlaganja so predvidena v distribucijsko omrežje zaradi prehoda na obnovljive vire, tudi zaradi drugih naložb, kako bomo to financirali?

Gre za 10-letne razvojne načrte od leta 2025 do 2034, tako za Eles kot za pet EDP-jev (elektrodistribucijska podjetja, op. p.), Agencija za energijo je oboje potrdila. Eles bo vložil 1,2 milijarde evrov, če zaokrožujem, EDP-ji 4 milijarde. Glede virov financiranja imamo pri Elesu zaprto konstrukcijo, približno tretjino so posojila, dve tretjini lastni viri iz različnih virov. Medtem ko imajo v distribuciji EDP-ji problem, od potrebnih štirih milijard imajo približno 48 odstotkov pokritih, za 2,2 milijarde pa v tem trenutku viri financiranja niso znani.

Jih bodo iskali na trgu?

Ne morejo, že v teh 48 odstotkih imajo predvideno zadolžitev do količnika relativne zadolženosti 3,5. Tukaj bi bilo možno količnik povečati na 5 in bi dobili še možnost zadolžitve za pol milijarde, ampak potem ostane še vedno 1,7 milijarde neznanih virov.

Je realna bojazen, da bi v Evropi zaradi predvidenih vlaganj v obrambo trpela vlaganja bodisi v omrežja bodisi v nove vire energije?

Pri tem bo morala imeti Evropska komisija v prihodnje zelo jasno strategijo zelenega prehoda, vlaganj na eni strani na nacionalnih nivojih v distribucijsko omrežje, pri čezmejnih pa v prenosno. Mislim, da se lahko zgodi, da se bodo nepovratna sredstva, na primer sklad CEF (Instrument za povezovanje Evrope, op. p.), iz katerega je Eles kar uspešno črpal zadnjih 10 let, zmanjšala. Ampak to so ugibanja, realnih osnov ni.

Bi morala država sistemsko spodbujati postavljanje hranilnikov, bi lahko zaradi tega zmanjšala vlaganja v omrežje?

Gotovo, že pred leti sem pisal članek, kjer sem povedal, da bi moral vsak od nas, ki ima doma sončno elektrarno, že takrat kupiti še hranilnik - in posledično se lahko te konice znižuje. Ko je preveč proizvedene elektrike iz sončnih elektrarn, daš to v baterijo in potem porabljaš ponoči. Moram pa povedati, saj je bila to tudi velika dilema pri omrežnini - če smo tisti, ki imamo sončne elektrarne, dodali kup novih porabnikov, s tem nismo nič razbremenili omrežje, saj so obdobja v letu, ko ni proizvodnje elektrike iz sonca, ko je baterija prazna, in takrat se jemlje iz omrežja po koničnih močeh.

Pa se vlaganja v hranilnike v Sloveniji povečujejo, gre to v pravo smer?

Na distribucijskem nivoju in za gospodinjstva se brez izdatnih subvencij to ne splača. Se pa pojavlja precej investitorjev na prenosnem omrežju, najbolj znan je na primer Ngen, za baterije se bosta odločili obe skupini, HSE in Gen, ter tudi Petrol - ti pa z baterijami med drugim sodelujejo tudi pri izvajanju naših sistemskih storitev.

V zadnjem letu je precej razburjala omrežninska zgodba; menite, da bomo z omrežninami dosegli cilj časovno bolj razpršene porabe energije, da bi se s tem razbremenilo omrežje?

Najprej se moramo vprašati, kaj si sploh v tej državi želimo. Po ena strani je bil sprejet NEPN 2024 (Nacionalni energetski in podnebni načrt, op. p.), in če ga na hitro prebereš, lahko ugotoviš, da iz njega izhajajo samo dodatna vlaganja v omrežje. Po drugi strani pa je treba povedati nekaj podatkov o omrežnini. Če primerjava leta od 2023 do 2025 z 2017, se je ta v Evropski uniji povprečno dvignila za 30 odstotkov, v naših sosednjih državah za 60 odstotkov, v Sloveniji pa za dva odstotka. Inflacija je bila 30-odstotna, se pravi, se nekaj ne ujema.

Druga zadeva je poraba elektrike. Leta 2024 je bila glede na predkoronsko leto 2019 nižja za 14 odstotkov. Če je poraba elektrike nižja, je tudi omrežnine manj. Zelo zanimivo je splošno mnenje, da naj bi Eles in EDP-ji z novo metodologijo in novimi tarifami zaslužili bajno omrežnino, a bo tega 40 milijonov evrov manj na letnem nivoju kot po stari metodologiji.

Zakaj? Potreboval bi nekaj več časa, da vam odgovorim. Predvsem je agencija (za energijo, op. p.), ki je postavljala metodologijo, ko je delala izračune, precenila porabo elektrike in precenila vsoto ter potem po uporabnikih priključno moč.

Gospodarstvo tarna, da tako visokih cen energije, kot so v Evropi, v drugih delih sveta ni ...

Primerjati se z drugimi deli sveta je v elektroenergetiki neumnost, drugih delov sveta ni; kar zadeva Evropo, pa ima slovensko gospodarstvo eno najnižjih omrežnin in je zaradi tega, samo z vidika omrežnine, konkurenčno.

Ampak gospodarstvo gleda na končno ceno električne energije.

Končna cena elektrike ni problem Elesa. Velikokrat sem povedal, vendar nekateri tega nočejo razumeti, Slovenija domicilno ni tista ugodna država, ki bi imela nizke cene elektrike, pač ležimo v tem delu Evrope, kjer so tako rekoč vse države neto uvozniki na letnem nivoju.

Kaj deležniki v Evropi po vašem mnenju delajo narobe, da so cene energije v Evropi višje kot v drugih delih sveta in da je gospodarstvo posledično tudi nekonkurenčno v primerjavi s Kitajsko in drugimi?

V Evropi smo sprejeli strategijo, da 'se gremo' zeleni prehod.

Ampak 'gredo se ga' tudi Kitajci ...

Ja, ampak Kitajci, če hočejo slediti porabi elektrike za njihovo rast BDP, ogromno vlagajo v obnovljive vire, ampak ogromno vlagajo tudi v nuklearno pa tudi fosilno proizvodnjo elektrike. V Evropi pa smo v nekem obdobju uvedli kup prispevkov za to, da smo spodbujali obnovljive vire. Te prispevke imamo, bolj kot ne, še danes. Tisto, kar je postalo problem, je ukrajinska vojna, prekinitev dobave plina iz Rusije. Obnovljivi viri pa v obdobju, ko ne proizvajajo, ko je brezvetrje ali ko v zimskih mesecih ni sonca, potrebujejo zemeljski plin, da zaženemo tako imenovane strateške plinske elektrarne.

Cena na borzah se praviloma oblikuje po marginalnem proizvajalcu takrat, kadar elektrike ni. Poglejmo si zadnji konec tedna, cene so bile že negativne. April, maj, junij so najboljši meseci za proizvodnjo elektrike iz sončnih elektrarn in BSP (BSP Southpool, op. p.), a naša borza, katere solastnik smo, ima ta konec tedna cene negativne (pogovarjali smo se v začetku aprila, op. p.). Seveda, ko pridemo do osme zvečer, pa cena skoči na 100 do 120 evrov na megavatno uro.

Ampak podjetja imajo tako ali tako zakupe električne energije za naprej.

Prej, ko smo govorili o omrežnini, sem ta podatek že enkrat povedal. Pri največjih 60 gospodarskih družbah v Sloveniji je bil strošek omrežnine po novem sistemu 0,4 odstotka v skupnih prihodkih. Je to potem težava konkurenčnosti? Omrežnina ne.

Zagotovo je končna cena tista, ki je bolj problematična.

Je treba zmeraj, ko govorimo o cenah električne energije, na začetku vprašati, ali govorimo o cenah električne energije ali govorimo o končni ceni.

Podjetja govorijo o končni ceni, saj je to tisto, kar jih udari.

Seveda ni nihče gledal naprej, nihče ni bral, kar sem pisal. Pred petimi leti sem povedal, da bo čista cena elektrike na borzah v Evropi 100 in več evrov. Ko sem to govoril, so bile cene 45, 50, 55 evrov.

Če pa to primerjamo z drugimi celinami …

… je seveda dražje v Evropi.

Se bo to razmerje kdaj spremenilo?

Nikoli, Amerika ima nekajkrat cenejši zemeljski plin na megavatno uro od Evrope in že tu je razlika. Pomembno je tudi, ali plačujemo energetske kupone ali ne. V Evropi je še to - uvedba trgovanja s kuponi CO2  je pognala stroškovne cene iz klasičnih termoelektrarn, kot je na primer naš TEŠ 6, kjer je po mojih izračunih stroškovna cena več kot 200 evrov, v nebo.

Kje bomo dobivali energijo v obdobju med zaprtjem Teš 6 in odprtjem Jek 2 ali postavitvijo recimo malih modularnih reaktorjev?

Zelo dobro vprašanje. Tudi na to sem že nekajkrat odgovoril in o tem pisal. Tako rekoč samo iz uvoza.

Kako bo to vplivalo na cene?

Vse je odvisno od tega, kakšna bo situacija na enotnem evropskem trgu z elektriko; če bo vse normalno, bo uvožena cena elektrike cenejša, kot bi bila iz TEŠ-a, in cenejša kot iz novih proizvodnih naprav.

Na katere nove vire pa lahko računamo v Sloveniji - na jedrsko energijo, za male reaktorje imamo predvidenih šest lokacij?

Šest lokacij za male modularne reaktorje smo določili na podlagi možnosti hitrega priklopa na prenosno omrežje in pa predvsem odjema toplotne energije. Na primer okoli večjih mest, kjer ima Eles, tako kot tukaj v Beričevem, regulacijsko-transformatorske postaje. Ampak nekje do leta 2028 se moramo odločiti, ali velika elektrarna ali modularni reaktorji.

Povedal sem že recept, mogoče bi bila najbolša velika elektrarna, vendar da se tega ne lotevamo sami, ampak s strateškimi partnerji. Če bi odločal, bi bili to trije, da se razpršijo tveganja, drug razlog pa je, da imamo prostor še za male modularne reaktorje; ker bo tehnologija za male modularne razvita čez pet let ali več, raje rečem čez deset kot pet let.

Zakaj na drugi strani ne naredimo preboja pri postavljanju velikih vetrnih polj, je kriva samo zakonodaja?

Ne, sploh ni zakonodaja. Tu so problem civilne iniciative. Poglejmo si samo to sramoto, da ne moremo postaviti Mokric (načrtovana hidroelektrarna na spodnji Savi, op. p.). Imamo tri odlične lokacije za vetrna polja, a gre vse narobe, spet se ne da. Res je, da imamo v Sloveniji zelo dolge roke za upravne postopke, ampak to ni glavna težava.

Lahko pričakujemo preboj v naslednjih letih?

Glede na stanje duha v naši državi se bojim, da ga ne bo. Enako napovedujem, kar je zelo pesimistična ocena, da ga ne bo niti, ko se bomo lotili agrofotovoltaike ... poglejte, kaj vse pišejo. Če bomo postavljali koncentrirana polja sončnih elektrarn, bo to pomenilo nižja vlaganja v elektroenergetsko omrežje. A bojim se, da bo tako kot pri vetrnicah.

Iz katerih virov Eles pridobiva prihodke, kako pomemben del je čezmejni prenos energije?

Nekaj je treba vedeti: leta 2007, mene takrat še ni bilo pri Elesu, so se odločili za prečni transformator v Divači, s katerim uravnavamo prihodnje tokove; in ko smo ga leta 2011 zagnali, smo lahko prek njega v Bruslju zahtevali pravično delitev čezmejnih kapacitet in vseh nadaljnjih vlaganj s sosednjimi partnerji.

Predvsem smo 1. julija 2022 v Evropi prešli na drugačen, dinamičen način določanja čezmejnih prenosnih zmogljivosti in tu je Elesu, konkretno mojemu sodelavcu, uspelo, da je pred vso Evropo zagovarjal naš model, ki je bil tudi sprejet. Zato imamo danes zaradi prihodkov Elesa tako nizke omrežnine. Lani je zmanjkalo 125 milijonov evrov, letos jih bo zmanjkalo 250 milijonov, in vse to krije Eles.

Kako so se sicer v zadnjih petih letih spremenili prihodki Elesa? Koliko dodane vrednosti ustvarjate na zaposlenega?

Kar zadeva dodano vrednost, imamo kot operater nekaj več kot 180.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega, kar je približno enkrat več, kot jo imajo EDP-ji. Toda bolj greš proti trgovini, večja je dodana vrednost.

Glede prihodka pa se je struktura obrnila. Eles ima nekoliko specifičen način ugotavljanja čistega poslovnega izida, ampak 32 odstotkov v Elesovih prihodkih zajema omrežnina, pobrana v Sloveniji, kar je zanemarljivo malo, vse drugo so drugi prihodki, predvsem že omenjeni prihodki od čezmejnih prenosov; potem pa je tu še evropski poravnalni mehanizem. Predstavljajte si, da ti prihodki ugasnejo.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar