Minister Kumer: Ne gre samo za sončno elektrarno na strehi

Kljub slabostim in težavam je Slovenija od sistema net meteringa v celoti imela korist, saj je spodbudil val naložb v sončne elektrarne, meni minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer.

V desetih letih je delež proizvodnje elektrike iz sončnih elektrarn z enega odstotka narasel na deset odstotkov, je včeraj na posvetu Energetika in regulativa v organizaciji Prosperie povedal minister Kumer. "Ne gre samo za sončno elektrarno na strehi," je dodal.

Duška Godina: Smo proti brezplačni omrežnini za hranilnike Direktorica Agencije za energijo Duška Godina je opozorila, da je agencija nasprotovala odločitvi, po kateri lastniki baterijskih hranilnikov tri leta ne plačujejo omrežnine na priključno moč. "Naše nasprotovanje se kaže v praksi, saj beležimo velik naval na priključitve hranilnikov." Agencija že prejema pritožbe zaradi zavrnitev priklopov zaradi ne dovolj močnega omrežja. Uporabnik, ki želi priključiti polnilnik, pa zdaj ne plača stroška nadgradnje omrežja. "Strošek prevzamejo preostali odjemalci in ne tisti, ki želijo vgraditi baterijski hranilnik," je opozorila Godina.

Net metering je zagnal investicije v sončne elektrarne, pred tem je ves denar za energijo šel proizvajalcem fosilnih goriv. "Energetski prehod moramo nadaljevati, ne smemo izgubiti pozornosti. Prej bomo na cilju, prej bomo imeli nizke cene energije, bolj bomo konkurenčni in podnebno odporni," je povedal Kumer.

Net metering je stroške prevalil na druge uporabnike

Res je, da je investicij v sončne elektrarne po ukinitvi net meteringa manj, niso pa se ustavile, je povedal minister. Številnim investitorjem se naložbe še vedno finančno splačajo, sicer se jih ne bi lotili, meni minister. 

 

Sistem net meteringa je omogočal, da so lastniki sončnih elektrarn presežke elektrike oddajali v omrežje in jih pozneje jemali nazaj, pri čemer sta se poraba in proizvodnja poračunali na letni ravni. V praksi so elektriko največkrat oddajali ob nizkih cenah (poleti čez dan), jemali pa ob visokih (pozimi in zvečer), kar je dobaviteljem povzročalo stroške.

Sistem je bil za uporabnike zelo privlačen, saj jim je omogočal skoraj popolno izravnavo letne porabe in proizvodnje ter hitro povrnitev investicije v sončno elektrarno. Država ga je odpravila konec leta 2023.

Mervar: Zeleni prehod ne bo poceni Direktor Elesa Aleksander Mervar je opozoril, da se bodo morale investicije v omrežje občutno povečati, za kar bo treba povišati tudi omrežnine. Zdaj so v Sloveniji v primerjavi z evropskim povprečjem precej nižje. "Veliko govorimo o zelenem prehodu, nihče pa ne želi povedati, da nas bo to drago stalo," je povedal Mervar in dodal, da se bodo morale omrežnine do leta 2035 povišati za več kot 100 odstotkov. Prvi mož Elesa je ob tem poudaril, da se bo podjetje za potrebne investicije moralo zadolžiti za približno dve milijardi evrov. K zadolževanju za nujne investicije je pozval tudi elektrodistribucijska podjetja. Mervar je navedbe gospodarstva, da so podjetja zaradi omrežnin nekonkurenčna, zavrnil s podatkom, da omrežnina dosega 0,3 odstotka v sestavi stroškov podjetij.

Zdaj v energetiki prihaja v ospredje razprava, ki bi jo morali imeti že prej – o omrežjih, je povedal minister. V preteklosti smo stabilna omrežja obravnavali kot neko danost, zdaj pa se zavedamo, da ima omrežje omejitve in da ga moramo nadgrajevati.

Minister o hranilnikih in zmogljivosti omrežja

Ko bomo imeli v sistemu hranilnike, bo izkoristek obnovljivih virov še večji. "Dobro je, da se pogovarjamo o zmogljivosti omrežja in kdaj ga bomo izkoriščali," je strokovnjakom za energetiko in regulativo povedal minister Kumer.

Do zdaj je imel slovenski energetski sistem rezerve v omrežju, ki jih je vse manj, zato moramo vztrajati z investicijami in počakati na rezultate. "V energetiki gre za tek na dolge proge," je povedal Kumer.