Posojila za zelene investicije so cenejša, kje se skrivajo pasti?

NLB je lani izdala za 500 milijonov evrov zelenih obveznic. S tem denarjem financira posojila za zelene naložbe v Sloveniji in v regiji. Za trajnostne investicije je banka do zdaj podelila 330 milijonov evrov posojil.

NLB je do zdaj financirala več kot 240 trajnostnih projektov v regiji in več kot sto projektov v Sloveniji, je na konferenci o vlaganju v zeleni prehod v oddaljenih industrijskih regijah po svetu povedala Barbara Teršek iz NLB.

Banka v Sloveniji z zelenimi posojili kreditira predvsem gradnjo energetsko varčnih stavb oziroma prenovo stavb za zmanjšanje porabe energije ter gradnjo sončnih elektrarn s hranilniki energije.

Za sončne elektrarne je mogoče dobiti posojilo za do sto odstotkov vrednosti investicije brez DDV. Trajanje posojila je lahko do deset let.

Kakšne so ugodnosti?

Ugodnosti zelenih posojil so "mehkejši" pogoji za pridobitev posojila – moratorij na zavarovanje naložbe, nižje obresti, možnost refinanciranja in nižji stroški odobritve. 

Ne glede na okoljske koristi investicije je za banko pri odločitvi za podelitev posojila na prvem mestu denarni tok podjetja, ki posojilo najame, ta zagotavlja vračilo posojila, je povedala Barbara Teršek, ki v NLB skrbi za prodajo v severozahodni regiji.

Kaj pa slabosti?

Slabe plati zelenih posojil pa so strožje zahteve pri dokumentaciji in zamudnejše odločanje o posojilu, je povedala predstavnica banke. Po drugi strani pa je posojilojemalec zato bolje informiran o lastnostih naložbe, to pa lahko investitor nato izkoristi pri prodaji svojih storitev in izdelkov, saj kupci želijo informacije o njihovih okoljskih učinkih, je povedala Barbara Teršek.

Banka mora postopoma "ozeleniti" svoj portfelj

NLB se je zavezala, da bo do leta 2050 njen portfelj posojil in investicij podnebno neto nevtralen. "Nekaterih industrij, na primer premogovništva, ne smemo več financirati, ne posredno ne neposredno," je povedala sogovornica.

NLB je lani investitorjem prodala za 500 milijonov evrov zelenih obveznic po obrestni meri 7,125 odstotka. Ta denar namenja za posojila za investicije, ki imajo pozitiven učinek na okolje.

Nas bo zeleni prehod osiromašil?

 "Upam, da se bomo Evropejci dobro znašli v trikotniku boja s Kitajsko in ZDA, tako da nas zeleni prehod ne bo osiromašil," je na mednarodni konferenci o okoljski preobrazbi industrijskih regij povedal župan Raven na Koroškem Tomaž Rožen.

Ravne na Koroškem so na poti zelenega prehoda, a pot ne bo lahka, je povedal župan. "Vidimo, kakšen politični pretres je že pri omrežnini," je na konferenci v domačem kraju povedal Rožen. Župan napoveduje velike pretrese pri energetskem prehodu na bolj trajnostne vire energije. Konferenca na Ravnah je potekala v sklopu evropskih projektov BauNOW in NONA v okviru programa Interreg.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar