Namera NLB, da bo izdala zeleno obveznico, je v skladu s svetovnim trendom - število izdanih tovrstnih vrednostnih papirjev je v zadnjih letih eksplodiralo.
Lani so izdajatelji po vsem svetu izdali 4.633 tako imenovanih zelenih obveznic, največ do sedaj pa leta 2021, ko je bilo izdanih 5.126 tovrstnih papirjev, kažejo podatki Bloomberga. Čeprav je bila prva zelena obveznica izdana že leta 1997, je bilo njihovo število zelo nizko do leta 2010, ko se je začela strma rast.
Sedaj je na trgu 23.105 zelenih obveznic, njihova povprečna kuponska donosnost je 3,73 odstotka, še kažejo podatki Bloomberga.
Preberi še
ESG projekti v regiji: Investitorji pričakujejo 10 odstotkov ali več
Brodnjak: Projekti, ki ne prenesejo posojila v višini petih odstotkov, si ne zaslužijo financiranja.
01.06.2023
ESG standardi trkajo na vrata. Kaj pomenijo v praksi?
Cilj evropske direktive o poročanju podjetij o trajnosti modernizacija in krepitev družbene in okoljske odgovornosti podjetij.
26.05.2023
Analiza: Vlaganje v ESG-sredstva v regiji Adria še v povojih
Trajnostno in družbeno odgovorno vlaganje ima dobro perspektivo za rast predvsem na dolgi rok.
06.02.2023
ATVP že pripravlja borzna podjetja na nova pravila ESG-poročanja
Svet EU je konec novembra sprejel novo direktivo CSRD, ki uvaja nove enotne standarde ESG-poročanja.
16.12.2022
Nova evropska pravila za obvezno ESG-poročanje podjetij
Svet EU je sprejel direktivo, ki postavlja temelje za enotne standarde ESG-poročanja in zavezuje države, da pripravijo sistem revizij in sankcij za kršitelje.
01.12.2022
Obveznice ESG vse bolj priljubljene, toda regija Adria zaostaja
Slovenija je junija lani izdala prvo državno trajnostno obveznico v Srednji in Vzhodni Evropi. V načrtu ima novo izdajo.
24.10.2022
Zbiranje denarja za podnebne in okoljske projekte
Prvo zeleno obveznico v Sloveniji namerava v naslednjih tednih izdati NLB, je povedal predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak. Vrednost izdaje bo znašala do 500 milijonov evrov, je ob robu konference ReGreen povedal Brodnjak.
Denar, zbran z izdajo obveznice, nameravajo v celoti nameniti za projekte zmanjševanja porabe energije, projekte za proizvodnjo energije z obnovljivimi viri (vetrni parki, sončne elektrarna) in podobno, je povedal Brodnjak.
Podrobnejših podatkov pri NLB za zdaj še ne želijo oziroma ne morejo razkriti, ker obveznica še ni izdana. "Na vprašanja žal (še) ne moremo odgovoriti, ker te obveznice še nismo izdali, načrtujemo pa, da bomo izdali nadrejene obveznice v zeleni obliki (zelene obveznice), in sicer v znesku med 300 in 500 milijonov evrov. S tem bo NLB brez težav dosegla zavezujočo zahtevo MREL, ki bo začela veljati januarja prihodnje leto," so na vprašanja Bloomberg Adria o pričakovani donosnosti in potencialnih kupcih odgovorili iz NLB.
Banka pa je maja objavila okvirno informacijo o izdaji zelene obveznice (NLB Green Bond Framework), v kateri je med drugim navedeno, za katere projekte bo namenjen ddenar, zbran z izdajo. To so projekti s področja obnovljive energije, zelene gradnje, energetske učinkovitosti, čistejši transport, čiščenje in upravljanje z vodo ter preprečevanje onesnaževanja.
"NLB bi z izdajo zelene obveznice, v tem rastočem naložbenem razredu, postavila nov standard za finančne institucije v regiji, ter se hkrati pridružila dobrim mednarodnim praksam, kjer je trg zelenih obveznic že precej bolj razvit," je sporočil Martin Podberšič, vodja oddelka upravljanja s premoženjem pri Prvi pokojninski družbi.
Zelena obveznica je vrsta finančnega instrumenta s fiksnim donosom (obveznica), ki je posebej namenjen zbiranju denarja za podnebne in okoljske projekte. Ne gre je enačiti s podnebnimi obveznicami.
S podnebnimi obveznicami se financirajo predvsem projekti, ki zmanjšujejo emisije ogljika ali blažijo posledice podnebnih sprememb, medtem ko zelene obveznice predstavljajo širšo kategorijo instrumentov, povezanih s projekti s pozitivnim vplivom na okolje, navaja Investopedia.
Uspeh bo odvisen od ekonomske upravičenosti projekta
Razlogov za izdajo zelenih obveznic na strani izdajatelja je več, pravi Lojze Kozole, analitik pri borzno posredniški hiši Ilirika. "Za izdajatelja so zelene obveznice predvsem smiselne, če ima zeleni projekt, ki se ga želi financirati, pri poslovanju in tudi pri financiranju podpro evropske javne strategije oziroma potrošnje za zeleni prehod (javna sredstva, delno financiranje, subvencije, olajšave)," je sporočil Kozole.
Ob tem pa ima izdajatelj še omogočeno priložnost dostopa do novega vira financiranja in izboljša se mu ESG točkovanje, pravi Kozole. "Seveda pa bo, kot pri vsakem projektu, uspeh izdaje zelenih obveznic morala določiti ekonomska upravičenost projekta, kjer mora biti poraba sredstev jasno opredeljena, z rednim poročanjem o napredku projektov."
Tudi za investitorje oziroma kupce tovrstnih obveznic so lahko motiv davčne olajšave in izboljšanje ESG ratinga, navajajo na Investopediji. Zelene obveznice so sicer del širšega trenda družbeno odgovornega vlaganja ter vlaganja v okolje, družbo in upravljanje (ESG).
"Vlagatelji v te obveznice neposredno pomagajo pri reševanju podnebnih izzivov s tem, ko nudijo finančno podporo naraščajočemu povpraševanju po projektih, ki gredo v korist okolju. Zelene obveznice tako služijo lažjemu prilivanju kapitala v te projekte, jasni standardi in dostopnejši podatki (ESG rating) pa bodo izdaje zelenih obveznic v prihodnje še pospešili, saj bodo postale še privlačnejši način investiranja," meni Martin Podberšič iz Prve.