Bi lahko zelene obveznice NLB financirale projekt drugega bloka Neka?

NLB bo izdala za 500 milijonov evrov zelene obveznice. Za katere projekte bi lahko NLB namenila pol milijarde evrov, ki jih bo dobila s prodajo zelenih obveznic? Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak je v ponedeljek po skupščini delničarjev banke povedal, da si želijo večjih infrastrukturnih projektov v Sloveniji, ki bi jih lahko financirali z denarjem, zbranim z izdajo zelenih obveznic. Denar bo sicer namenjen projektom v celotni regiji zahodnega Balkana, Brodnjak je v ponedeljek izpostavil parka vetrnih elektrarn v Srbiji in na Kosovu.

Glede na težave v Sloveniji z umeščanjem vetrnih elektrarn v prostor in zastoju pri gradnji hidroelektrarn zaradi presoje njihovega vpliva na okolje, bi bilo sodelovanje pri gradnji enega velikega projekta, kot je gradnja drugega bloka uklearne elektrarne, za banko zelo dobrodošla, smo izvedeli neuradno.

Projekt drugega bloka Nekaje še daleč od izvedbe

Denar od zelenih obveznic NLB glede na njihovo kratko ročnost štirih let sicer ne bo mogoče porabiti neposredno za gradnjo novega bloka nuklearke, saj naj bi bila končna odločitev o gradnji sprejeta šele v letu 2027, sodeč po časovnici Gen Energije pa bi bila lahko elektrarna zgrajena okoli leta 2040.

Vendar bi lahko denar s prodajo obveznic porabili za gradnjo ali obnovo električnega omrežja in podobno. Takšno možnost omogoča tudi seznam vrst investicij objavljenem v prospektu za investitorje v zelene obveznice NLB.

Čeprav je 500 milijonov evrov veliko denarja za druge energetske projekte – gradnja treh vetrnic na Ojstrici, ki jih načrtujejo Dravske elektrarne Maribor, naj bi na primer stala 13 milijonov evrov – pa je vsota le delček pričakovane cene gradnje novega bloka jedrske elektrarne.

Investicija bi se povrnila v dvajsetih letih

Podjetje Gen Energija, lastnik Nuklearne elektrarne Krško, ocenjuje ceno gradnje nove nuklearke na 4200 do 5700 evrov na kW moči. Kar pri predvideni moči reaktorja 1.100 MW pomeni od 5,17 do 6,27 milijarde evrov. Celotna izdaja zelenih obveznic NLB bi v tem primeru pokrila manj kot 10 odstotkov stroška gradnje. Vendar, kot piše na spletni predstavitvi projekta Nek2, v ocenjeni ceni na kW ni vključen strošek financiranja, torej obresti.

"V tej fazi  projekta preučujemo različne finančne modele in tudi mednarodno prakso modelov financiranja, ki vključujejo tako zasebni kapital kot različne deleže lastniških vložkov podjetij, dolžniški kapital in drugo. Šele na osnovi rezultatov te analize se bo mogoče pogovarjati o različnih konkretnih finančnih konstrukcijah projekta," so na vprašanje Bloomberg Adria odgovorili iz Gen Energije.

Gen Energija na svoji spletni strani sicer navaja, da se naložba v novo nuklearko, glede na izračune, mednarodne izkušnje in izkušnje z delujočo Nek povrne v 20 letih, pri čemer je njena življenjska doba 60 let. Obrestna mera zelenih obveznic NLB znaša 7,125 odstotka na leto. Investitorji, ki so oddali ponudbo za nakup obveznic, so upravljavci skladov, mednarodne finančne institucije, banke, zavarovalnice in drugi vlagatelji, so v torek po zaključku postopka prodaje sporočili iz NLB. 

Predsednik vlade Robert Golob je v petek med obiskom v Krškem sicer načelno podprl gradnjo drugega bloka nuklearke. Golob je omenil možnost sprejema posebnega zakona, ki bi pospešil in optimiziral postopke umeščanja objekta v prostor. "Slovenija je in bo ostala jedrska država. Imamo ogromno znanja na področju jedrske tehnologije, ki ga moramo izkoristiti pri gradnji bloka Nek2,” je povedal Golob v Krškem. 

Začetna investicija v nuklearko je najvišja

Slovenski podjetniki pa so Golobu predstavili pobudo, da bi tudi zasebniki preko partnerstva sodelovali pri financiranju gradnje NEK2. Zbrali bi lahko vsaj sto milijonov evrov, je po poročanju Financ povedal eden od pobudnikov Igor Akrapovič.

Gradnje nuklearne elektrarne, izražena v dolarjih na kW proizvodnje kapacitete, je sicer najdražja v primerjavi različnih vrst pridobovanja energije. Cena enega kilovata po podatkih Statiste v ZDA znaša od 7.800 do 12.800 dolarjev (podatek za leto 2021). Sledijo sončne elektrarne (6000 do 9.090 dolarjev), premogovne (2.950 do 6.225 dolarjev) in geotermalne (4.325 do 5.575 dolarjev). Sončne elektrarne so bistveno cenejše, vendar je njihova življenjska doba veliko krajša od nuklearne, njihova proizvodnja pa močno niha v odvisnosti od sončnega sevanja.

Ocene vrednosti investicije ne držijo več

Iz Gen Energije so po objavi članka sporočili, da so na njihovi spletni strani navedene ocenjene vrednosti primerljivih projektov povzete po mednarodnih referencah in publikacijah še iz obdobja pred covidno in energetsko krizo, pred povečanim povpraševanjem po jedrskih investicijah, ocenjene cene tudi ne upoštevajo inflacije. Veljajo za ponavljajoče projekte zaporednih gradenj elektrarn, ki že imajo vzpostavljene dobavne verige. "Navedba teh številk zato ne pomeni ocene vrednosti JEK2, temveč, da so projekti v preteklosti bili ovrednoteni na toliko," so sporočili iz Gen Energije.

* Dopolnjeno s pojasnilom Gen Energije o ceni projekta v zadnjem odstavku

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar