Vetrnice: To so lokacije v Sloveniji, kjer bi gradili investitorji

V Sloveniji so trenutno v postopku sprejemanja državni prostorski načrti (DPN) za gradnjo desetih polj vetrnih elektrarn, dodatna dva prostorska načrta sta v internem usklajevanju, so sporočili z ministrstva za okolje, podnebje in energijo.

Gre za vetrne elektrarne (VE) Ojstrica v občini Dravograd, Paški Kozjak v občinah Mislinja, Vitanje, Dobrna, Celje in Vojnik, Rogatec v občinah Žetale, Rogatec in Rogaška Slatina, Senožeška Brda v občini Divača, Zajčica v občini Divača, Dolenja vas v občini Divača, Griže Veliko polje v občini Sežana, Mislinja v občinah Slovenska Bistrica, Zreče in Slovenske Konjice, Plešivec v občinah Rogaška Slatina in Makole ter Golič v občini Koper.

Sprejemanje DPN je dolgotrajno in zapleteno

V internem predhodnem usklajevanju pa sta DPN za VE Ilirska Bistrica v občini Ilirska Bistrica in VE Pohorje v občinah Lovrenc na Pohorju, Slovenska Bistrica in Ruše, so sporočili z ministrstva. Našteta polja vetrnih elektrarn imajo nazivno moč več kot deset megavatov, zato je zanje v skladu z zakonom o urejanju prostora treba sprejeti DPN.

Sprejemanje DPN je dolgotrajen in zapleten postopek, v katerem sodeluje več ministrstev in drugih inštitucij, DPN pa na koncu z uredbo sprejme vlada.

Med naštetimi je najbližje izgradnji VE Ojstrica v občini Dravograd, kjer se je pred mesecem dni končala javna razgrnitev osnutka DPN in okoljskega poročila. Vetrnice bi stale na južnih pobočjih Košenjaka nad Dravogradom blizu meje z Avstrijo.

Skrb domačinov zaradi hrupa vetrnic in vpliva na zdravje

Sedaj teče 60-dnevni rok, v katerem mora ministrstvo za okolje odgovoriti na pripombe in pobude, podane v času razgrnitve. Tri vetrnice naj bi imele po načrtih investitorja, Dravskih elektrarn Maribor, skupaj 11 megavatov moči.

Na javni razpravi 26. januarja v Dravogradu, na kateri je sodelovalo okoli 70 občanov, so predvsem tisti občani, ki živijo v bližini predvidenih treh vetrnic, izrazili skrb zaradi hrupa vetrnic in zaradi njihovega vpliva na zdravje, je poročala Slovenska tiskovna agencija (STA), prav tako jih skrbi varovanje vodnih virov.

Pri Društvu za proučevanje in opazovanje ptic Slovenije (DOPPS) so že leta 2016 izvedli študijo morebitnih vplivov elektrarne Ojstrica na ptice. Avtorja Tomaž Jančar in Tomaž Mihelič sta ugotovila, da vetrna elektrarna ne bi imela prekomernega vpliva na velike vrste ptic zaradi trkov z lopaticami vetrnic. Tudi poseki gozda, če bi jih izvedli znotraj meja naravne vrednote Košenjak – Kozji vrh, naj ne bi imeli prekomernega vpliva na zavarovane vrste ptic.

Depositphotos

Pri DOPPS so že leta 2012 zaradi številnih konfliktov pri načrtih za gradnjo vetrnic izdelali karto občutljivih območij za ptice za umeščanje vetrnih elektrarn v Sloveniji, ki je pokazala, da Slovenija ne spada med države z velikim deležem ozemlja, občutljivega za umeščanje vetrnih elektrarn zaradi občutljivih vrst ptic.

Kako velika so območja, občutljiva zaradi varovanja ptic?

"Močno občutljiva območja pokrivajo le 15,1 odstotka ozemlja Slovenije, zmerno občutljiva pa še nadaljnjih 14,7 odstotka. Kar 70,3 odsototka ozemlja Slovenije ne spada v nobeno od kategorij občutljivosti," so zapisali v študiji.

V študiji so tudi primerjali, kako se območja, ki so bila v tedanjem osnutku nacionalnega energetskega programa (NEP) predlagana za gradnjo vetrnih elektrarn, pokrivajo z občutljivimi območji za ptice. Po tej primerjavi so močno občutljiva območja pokrivala le 7,1 odstotka potencialnih območij za vetrne elektrarne, zmerno občutljiva pa še nadaljnjih 25,7 odstotka. "Več kot 18.600 hektarov površine predlaganih območij za VE torej ne pade v nobeno od kategorij občutljivosti," so zaključili ornitologi.

Trenutno v Sloveniji delujeta le dve relativno majhni vetrni elektrarni, tretja pa je v gradnji na Razdrtem ob avtocesti proti Primorski, kjer že stoji ena od dveh delujočih vetrnih elektrarn. Domačini novi elektrarni zaradi bližine naselja in morebitnega vpliva na pitno vodo nasprotujejo.

Investitorji raje v druge države regije

Investitorji iz Slovenije sicer raje kot v Sloveniji investirajo v državah nekdanje Jugoslavije in na širšem območju regije. Med njimi so tudi Petrol, ki upravlja dve vetrni elektrarni na Hrvaškem in načrtujo gradnjo tretje, podjetje Interenergo ter sklad ALFI Green, ki je soinvestitor v veliko vetrno elektrarno v Srbiji. Vsi imajo z gradnjo elektrarn na obnovljive vire energije v tej regiji v prihodnjih letih velike načrte.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar