IT-ousourcing v regiji – prednost poceni delovne sile izginja

Prejšnji mesec je Ubisoft zaprl beograjski studio in odpustil vseh sto zaposlenih, ki so deset let delali na nekaterih največjih svetovnih franšizah videoiger. Letos so Zendesk, Playstudios in Lottomatica zmanjšali obseg poslovanja ali zaprli svoje pisarne v Srbiji. Ti odhodi kažejo, kako zelo je regionalna IT-industrija odvisna od odločitev tujih central in razlik v stroških dela. Model je omogočal rast, dokler so bili lokalni inženirji občutno cenejši, a jih ni naredil nenadomestljive.

Srbska IT-podjetja so se več let odločala za varne prihodke od prodaje delovnih ur, zelo malo pa so razmišljala o vlaganju v lastne izdelke, prodajo in intelektualno lastnino. Prav to pa je v obdobju umetne inteligence vse bolj pod drobnogledom.

Podatki Narodne banke Srbije (NBS) kažejo, da se je rast izvoza storitev informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), ki je v preteklih letih znašala med 20 in 40 odstotki, leta 2025 upočasnila na približno 10 odstotkov. To je najjasnejši makroekonomski signal, da je model, temelječ na cenejši delovni sili, dosegel mejo rasti.

Kaj se dejansko spreminja in zakaj to prizadene regijo

Globalni trg IT-storitev raste in dosega skoraj 600 milijard dolarjev letno, pri čemer se zaradi uvajanja umetne inteligence močno spreminja. Izvoz IKT-storitev v Srbiji se je leta 2025 povečal le za 10 odstotkov, medtem ko je v prejšnjih petih letih rast znašala med 20 in 40 odstotkov.

Hkrati v letih 2025 in 2026 prihaja do izgube velikega števila delovnih mest.

Depositphotos

Stranke na Zahodu ne kupujejo manj IT-storitev, temveč jih kupujejo na drugačen način.

Desetletja je outsourcing (tujka se je prijela v pogovornem jeziku in pomeni najem zunanjih izvajalcev) v regiji temeljil na eni glavni prednosti: dobri inženirji po nižji ceni kot v Nemčiji ali na Nizozemskem. Umetna inteligenca danes ta argument spreminja hitreje, kot se zdi. AI omogoča strankam, da enak obseg dela naročijo pri manjši ekipi.

Vendar tehnologija le pospešuje težavo, ki je obstajala že prej – številna regionalna podjetja nimajo lastnega izdelka, intelektualne lastnine ali dovolj globokega industrijskega znanja. Ko prodajajo izključno svoje zmogljivosti in delovne ure, jih lahko stranka hitro nadomesti z manjšo ekipo, drugim ponudnikom ali lastnimi orodji umetne inteligence.

Še pomembnejša pa je druga sprememba: vse več podjetij išče partnerje, ki prevzamejo celoten poslovni proces in odgovarjajo za konkreten rezultat – natančnejšo analizo podatkov, hitrejše izdajanje računov ali boljšo podporo uporabnikom. Tisti, ki prodaja rezultat, zaračunava vrednost. Tisti, ki prodaja ure dela, tekmuje predvsem s ceno, na tem področju pa se vedno najde nekdo cenejši.

Zendesk je zaprtje svoje pisarne pojasnil z reorganizacijo in razvojem umetne inteligence. Takšna razlaga ne razkriva, koliko delovnih mest je dejansko prevzela tehnologija, vendar kaže, da beograjska ekipa ni imela dovolj strateške vloge, da bi bila zaščitena pred zmanjševanjem števila zaposlenih.

Kot neuradni kazalnik pritiska na trgu dela platforma na-klupi.me beleži več kot 2.000 prijavljenih odpovedi v IT-sektorju Srbije v letu 2026, v več kot 90 podjetjih.

Lastni izdelek zagotavlja večjo zaščito

Infobip je pri tem dober primer. Hrvaško podjetje je zgradilo lastno komunikacijsko platformo, ki jo danes uporabljajo podjetja po vsem svetu. Infobip ni odporen proti tržnim rezom, vendar je v precej boljšem položaju kot podjetje, ki prodaja zgolj programerske ure.

Ima lastno platformo, odnose s strankami in tehnologijo, ki jo je težje nadomestiti zgolj z menjavo ponudnika.

Status samoroga ni ključen za to razpravo. Pomembnejši so izdelek, intelektualna lastnina in neposreden odnos s strankami, ki jih je to podjetje gradilo več let.

Srbija, Bosna in Hercegovina ter Severna Makedonija imajo izjemne inženirje, vendar večji del industrije še vedno prodaja predvsem inženirske ure, namesto globokega strokovnega znanja in lastnih izdelkov. Brez tega vsaka reorganizacija v tuji centrali neposredno prizadene lokalne ekipe, saj ni posebnega razloga, da bi te ostale.

Prihodnost je v specializaciji

Outsourcing kot poslovni model ne izginja, temveč se usmerja k podjetjem, ki ponujajo več kot zgolj nižjo ceno.

Marko Crnjanski, glavni urednik Netokracije, je za N1 ocenil, da bodo "pod največjim pritiskom podjetja, ki delujejo na področju outsourcinga, saj umetna inteligenca neposredno vpliva na njihov model obračunavanja", ter da je "bolj realen scenarij za Srbijo postopna konsolidacija, pritisk na plače in rast zahtev po znanju s področja umetne inteligence. Tisti, ki se ne bodo prilagodili, bodo najbolj ogroženi."

Podjetje, specializirano za določeno industrijo – na primer za avtomatizacijo finančnih procesov ali kibernetsko varnost v zdravstvenem sektorju – se lahko danes pogovarja s stranko, ki bi se pred petimi leti obrnila izključno na Accenture ali Capgemini. Specializacija in dokazano strokovno znanje na določenem področju postajata konkurenčna prednost, ki je cena ne more zlahka izničiti.

Za lastnika IT-podjetja danes ni več dovolj, da pokaže število razpoložljivih programerjev in nižjo ceno. Dokazati mora, kakšno poslovno odgovornost prevzema, katero industrijo razume bolje od konkurence in kaj ima v lasti, česar stranka ne more preprosto prenesti k drugemu ponudniku.

Odhod Ubisofta je opozorilo, da bodo podjetja brez lastnih izdelkov, specializacije in neposredne povezave s prihodki strank prva, ki bodo občutila naslednje reze.