Kljub razmahu investicij v vetrne elektrarne v Evropi in v regiji, kjer so prisotni tudi slovenski investitorji, je industrija v Sloveniji šele v povojih. Trenutno delata le dve relativno majhni vetrni elektrarni, ena je v gradnji, nekaj projektov pa je v različnih fazah načrtovanja. Na Razdrtem ob avtocesti proti Primorski, kjer stoji ena od dveh delujočih vetrnih elektrarn, so konec minulega meseca začeli graditi še eno vetrnico, ki ji domačini zaradi bližine naselja nasprotujejo.
Po podatkih investitorja, podjetja Zelene vetrnice iz Novega mesta, bo vetrnica nekoliko manjša od obstoječe in 50 metrov bolj oddaljena od vasi kot prva. Delovala bo z močjo 250 kilovatov, v višino bo merila 28,4 metra, premer vetrnice pa bo 44 metrov. Delovati naj bi začela jeseni.
V Sloveniji trenutno deset odprtih projektov
Investitorji se v Sloveniji soočajo z izrazitim pojavom "nimby" (angl. not in my backyard – ne na mojem dvorišču), je pojasnil naš sogovornik, ki je pri enem od domačih podjetij zadolžen za investicije v obnovljive vire energije in ki ni želel biti imenovan. "V Sloveniji ni problem zakonodaja, problem so oziroma smo ljudje, ki smo včasih bolj papeški od papeža," je povedal sogovornik. Ljudje so načeloma za obnovljive vire energije, vendar jih ne želijo v svoji bližini.
Preberi še
IEA: Poraba elektrike lani le nekoliko manjša, poraba premoga večja
Lani največji letni upad porabe energije v Evropi po finančni krizi 2008–2009.
27.02.2023
Kakšen je delež proizvedene energije iz obnovljivih virov po državah?
Slovenija se s 35 odstotki nahaja pod evropskim povprečjem.
30.01.2023
Iberski polotok postaja energetsko središče Evrope
Španija in Portugalska imata visok delež obnovljivih virov, infrastrukturo za uvoz zemeljskega plina in kapico na cene elektrike.
29.10.2022
Vedno več projektov za odklop Evrope od ruskih energentov
Španci prepričujejo Francoze, naj dokončajo plinovod Midcat, Nemci podaljšujejo življenje treh nukleark, v Sloveniji pa je v pripravi zakonodaja, ki bi pohitrila umeščanje zelenih elektrarn v prostor.
19.10.2022
Po neuradnih podatkih je v Sloveniji trenutno deset odprtih projektov za gradnjo vetrnih elektrarn, za katere je treba sprejeti državni prostorski načrt. Na ministrstvu za okolje, prostor in energijo na naša vprašanja v zvezi s tem sicer niso odgovorili.
Investitorji se v Sloveniji soočajo z izrazitim pojavom "nimby" (angl. not in my backyard – ne na mojem dvorišču).
Najbližje gradnji v Sloveniji je projekt vetrne elektrarne Ojstrica na Košenjaku na koroški strani Pohorja. Investitor – Dravske elektrarne Maribor (DEM) – načrtuje postavitev treh vetrnic. Javna razgrnitev osnutka državnega prostorskega načrta in okoljskega poročila se je končala 17. marca. Od takrat teče 60-dnevni rok, v katerem mora ministrstvo za okolje odgovoriti na pripombe in pobude, podane v času razgrnitve. Tri vetrnice naj bi imele po načrtih DEM skupaj 11 megavatov moči.
DEM načrtuje še gradnjo dveh vetrnih elektrarn; elektrarne Paški Kozjak, kjer so predvideni štirje vetrni stolpi skupne moči do 14 megavatov, in elektrarne Rogatec, kjer nameravajo zgraditi šest vetrnih agregatov skupne moči do 21 megavatov.
Petrol investira na Hrvaškem, v Sloveniji pa ne
Po podatkih interesne organizacije Windeurope je industrija v lanskem letu v Evropi zgradila za 19 gigavatov novih vetrnih elektrarn; največ na Švedskem, Finskem in v Nemčiji. V obdobju med letoma 2023 in 2027 naj bi inštalirali za kar 129 gigavatov novih elektrarn na veter. V letu 2021 so vetrne elektrarne po podatkih Windeurope proizvedle 17 odstotkov vse porabljene električne energije na območju Evropske unije (EU) in Združenega kraljestva.
Z investicijami v obnovljive vire energije ima velike načrte Petrol, ki pa v Sloveniji ne investira. "Čeprav ima Slovenija kar nekaj potenciala, je na področju razvoja vetrnih elektrarn zaostala za evropskimi državami. Še vedno je namreč prepoznanih precej omejitev, zlasti pri umeščanju v prostor in pridobivanju dovoljenj za izgradnjo," so odgovorili iz Petrola.
Petrol sicer upravlja vetrni elektrarni Glunča (devet vetrnic skupne moči 20,7 megavata) in Ljubač (devet vetrnic skupne zmogljivosti 30 megavatov) na Hrvaškem, ki preračunano zagotavljata energijo za 45 tisoč povprečnih gospodinjstev. Trenutno pripravljajo gradnjo tretje vetrne elektrarne Dazlina na področju Šibeniško-Kninske županije, ki bo imela priključno moč 31 megavatov.
Pri Petrolu pravijo, da je hrvaška zakonodaja prijaznejša do umeščanja tovrstnih projektov v okolje od slovenske. Po mnenju našega sogovornika, ki se ukvarja z investicijami v vetrne elektrarne v Sloveniji, ima Hrvaška sicer bistveno boljše prostorske pogoje za gradnjo vetrnih elektrarn, saj ima velika območja, ki niso naseljena in imajo veliko vetra, kamor je mogoče brez velikih težav umeščati vetrne elektrarne.
Po neuradnih ocenah se vložek v gradnjo vetrne elektrarne povrne v sedmih do desetih letih. Življenjska doba vetrnice je 20 do 25 let, kar pomeni, da so vetrne elektrarne za investitorje vsekakor zanimive.
Med večjimi investitorji v obnovljive vire energije v regiji je podjetje Interenergo s sedežem v Ljubljani in v lasti avstrijske skupine Kelag. V lasti imajo dva vetrna parka na Hrvaškem v bližini Zadra in Splita, vsak ima pet vetrnic z nazivno močjo deset megavatov.
Umeščanje v prostor v Sloveniji je trenutno prezahtevno
V povprečju gradnja vetrne elektrarne s petimi turbinami traja 18 mesecev, pravijo pri Interenergu, vključno z razvojno fazo pa projekt od ideje do izvedbe lahko traja od osem do deset let. "Ocenjujemo, da so za hitrejšo realizacijo in implementacijo projektov obnovljivih virov energije v naš energetski miks v celotni regiji potrebni hitrejši in enostavnejši postopki pridobivanja dovoljenj za tovrstne projekte," so sporočili iz Interenerga.
Zakaj ne investirajo v vetrne elektrarne v Sloveniji? Podjetje, ki domuje v Ljubljani, investiranje v Sloveniji, ki ima vetrni potencial, zanima, pravijo, vendar je zaradi trenutne zakonodaje in večinskega prekrivanja potencialnih območij z območji Natura 2000 umeščanje tovrstnih projektov v prostor trenutno prezahtevno.
.webp){kind=icon}
