Energetska kriza je pokazala, da je Evropa ranljiva, zato mora storiti več v smeri energetske neodvisnosti in povečati proizvodnjo energije iz obnovljivih virov. Nemški kancler Olaf Scholz je opozoril, da mora največje gospodarstvo območja evra povečati tempo pri doseganju cilja glede obnovljivih virov v državi. Država želi do leta 2045 postati ogljično nevtralna, teh ciljev pa ne namerava spreminjati zaradi posledic evropskih sankcij proti Rusiji. "To zimo bomo prestali brez pomanjkanja plina," je dejal v soboto na uradnem odprtju novega plinskega terminala na obali Baltika.
Na dolgi rok pa želi Nemčija zmanjšati odvisnost od premoga, nafte in plina. Zato mora do leta 2030 v primerjavi s predhodnim desetletjem za 30 odstotkov povečati proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov. "Pohiteti moramo. Cilj mora biti, da vsak dan v Nemčiji postavimo tri velike vetrne turbine," je dejal nemški kancler.
Zaradi energetske krize je Nemčija podaljšala delovanje jedrskih reaktorjev, a Scholz zagotavlja, da bodo te spomladi gotovo ugasnili. Napovedal je spremembo številnih zakonov, da bi lahko hitreje zagnali gradnjo vetrnih elektrarn v državi. Trenutno namreč v povprečju za pridobivanje dovoljenj potrebujejo šest let, poroča Bloomberg.
Preberi še
Švedska izrinila Francijo kot največja evropska izvoznica elektrike
Dogajanje na evropskem energetskem trgu je lani diktirala Moskva, ki je omejila dobavo plina Evropi.
12.01.2023
Topla zima preprečila črni scenarij: Poraba elektrike decembra manjša
Nadpovprečno visoke temperature so poskrbele, da Elesu ni bilo treba aktivno posegati v omrežje in 'gladiti' konic porabe elektrike.
06.01.2023
Nepričakovano topla zima omilila skrbi glede energetske krize
Nepričakovano visoke temperature so nekoliko priskočile na pomoč Evropi, ki se je še pred tedni bala hude energetske krize.
03.01.2023
V Sloveniji še vedno le dve večji vetrnici
Medtem ko je v Nemčiji več kot 29 tisoč vetrnih turbin, v Sloveniji še vedno obratujeta le dve večji vetrnici: ena v Dolenji vasi in ena pod Nanosom. Poleg tega lahko najdemo nekaj manjših vetrnic, ki so namenjene predvsem oskrbovanju koč z elektriko, na primer na Kredarici. Zaradi zahtevne umestitve vetrnic v prostor in težav pri pridobivanju potrebnih dovoljenj za začetek gradnje vetrnih elektrarn večina projektov pri nas ostaja le na stopnji načrtov.
Kandidat za ministra za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je pred dnevi na zaslišanju v parlamentu ocenil, da je potencial vetrne energije je v Sloveniji nedvomno premalo izkoriščen, a bo treba na tem področju predvsem najti skupen jezik z lokalnimi skupnostmi. Vlada je nedavno sprejela državni prostorski načrt za postavitev polja 11 vetrnih elektrarn na območju Senožeč, a temu nasprotuje občinski svet občine Divača.
Projekt predvideva postavitev 11 vetrnih elektrarn, vsaka od njih naj bi imela predvidoma do šest megavatov moči. Poleg stojišč vetrnih elektrarn projekt predvideva tudi dostopne poti in ureditev kablovodov.
Podžupan Mario Benkoč je za Slovensko tiskovno agencijo (STA) poudaril, da bodo naredili vse, da se gradnja vetrnega polja ne realizira. "Obenem pa se bomo zavzeli, da skupaj s pristojnimi ministrstvi najdemo primerno rešitev, da se projekti preusmerijo v druge obnovljive vire, ki so primerni za naše območje, kot npr. v pridobivanje električne energije s pomočjo sonca."