Evropa želi svoje državljane odvrniti od bančnih depozitov in jih usmeriti v delnice

Toms Kreicbergs je delal na Wall Streetu, nato pa se je vrnil v rodno Latvijo, kjer piše znanstveno fantastiko in se ukvarja s skoraj enako domišljijskim podvigom: sodržavljane poskuša prepričati, naj več vlagajo v delniške trge.

Kreicbergs ima približno 230.000 naročnikov na svojem YouTube kanalu z naložbenimi nasveti, ponuja pa tudi tečaje, katerih cena sega od brezplačnih do nekaj tisoč evrov. "V Latviji lahko en človek dejansko vpliva na odnos javnosti do vlaganja," pravi 40-letni Kreicbergs, nekdanji bančnik za trgovanje z blagom pri UBS in Scotiabank.

Reinis Hofmanis for Bloomberg Markets

 

Čeprav danes številni ljudje po svetu stavijo na delnice z nekaj dotiki po pametnem telefonu, so imela evropska gospodinjstva ob zadnji raziskavi EU v neposredni lasti manj kot deset odstotkov svojih finančnih sredstev v delnicah. Podatki kažejo, da je ta delež nižji kot v ZDA, kjer so delnice v neposredni lasti predstavljale približno četrtino finančnega premoženja gospodinjstev in neprofitnih organizacij.

Evropska unija si tako v velikih kot majhnih državah prizadeva uresničiti ambiciozen cilj: da bi varčevalci, ki imajo na bančnih računih shranjenih 11 bilijonov evrov, končno razvili večje zanimanje za delniške in obvezniške trge ter denar usmerili v evropska podjetja. To bi spodbudilo gospodarsko rast v regiji in povečalo premoženje vlagateljev.

Evropa spodbuja uvedbo novih varčevalnih in naložbenih računov, prek katerih bi lahko posamezniki delnice, obveznice in sklade kupovali že za deset evrov na mesec. V idealnem primeru bi bili ti računi deležni posebne davčne obravnave. Lahko bi prevzeli nekatere značilnosti neobdavčenih japonskih individualnih varčevalnih računov NISA, ki so spodbudili rekordno udeležbo malih vlagateljev na Japonskem, britanskih individualnih pokojninskih računov SIPP in ameriških pokojninskih načrtov 401(k).

Takšne račune že ima enajst evropskih držav, dodatnih sedem, med njimi Francija, Portugalska in Španija, pa jih namerava uvesti v okviru pobude. V idealnem primeru bi bilo 70 odstotkov naložb usmerjenih v evropsko premoženje, s čimer bi računi izboljšali gospodarske obete regije.

"Gre za dolgoročno prizadevanje, da bi spremenili način financiranja evropskega gospodarstva ter odnos Evropejcev do varčevanja in vlaganja," pravi evropska komisarka za finančne storitve Maria Luís Albuquerque, odgovorna za izvedbo načrta. "Pomemben napredek že poteka, čeprav se spremembe ne bodo zgodile čez noč."

EU je predlagala tudi razširitev pristojnosti Evropskega organa za vrednostne papirje in trge. Ta bi do leta 2027 ali 2028 nadzoroval velik del evropskih kapitalskih trgov, s čimer bi lahko povečal njihovo učinkovitost in zaupanje vlagateljev.

Toda vsakemu koraku naprej sledi tudi korak nazaj. Nizozemska je lani predlagala davek na naložbe, ki bi znašal 36 odstotkov nerealiziranih dobičkov od delnic, obveznic in kriptovalut, tudi če bi ves denar ostal naložen. Po ostrem odzivu je vlada napovedala omilitev posledic ukrepa. Latvija je lani davek na kapitalske dobičke iz naložb in drugega premoženja zvišala z 20 na 25,5 odstotka, Romunija pa je januarja davek na dividende zvišala z deset na 16 odstotkov. ZDA dolgoročne kapitalske dobičke obdavčujejo po stopnjah od nič do 20 odstotkov, pri čemer stopnja narašča z dohodkom.

Jacques de Larosière, nekdanji guverner francoske centralne banke, ki velja za idejnega očeta enotnega evropskega nadzornega organa po finančni krizi, meni, da so resnična ovira za vlaganje nizke obrestne mere v EU, zaradi katerih kapital odteka drugam.

"Pravimo, da želimo imeti enoten trg," pravi 96-letni de Larosière, ki je danes svetovalec največje francoske banke BNP Paribas. "To govorimo ves čas. Tega sem že sit. Vsi to ponavljajo, toda medtem ko ena roka govori eno, druga organizira izvoz kapitala iz regije."

Latvija bi lahko od pobude EU pridobila več kot večina drugih držav. Ima le 1,9 milijona prebivalcev, njen bruto domači proizvod na prebivalca pa dosega 71 odstotkov povprečja EU. Baltska država na vzhodu meji z Rusijo. V njenih mestih se dolgočasni stanovanjski bloki iz sredine prejšnjega stoletja prepletajo z osupljivo secesijsko arhitekturo. Latvija je leta 1990 znova pridobila neodvisnost od Sovjetske zveze, od takrat pa je prestala več finančnih kriz.

V prestolnici Rigi, ki ima skoraj 600.000 prebivalcev, se Andris Tauriņš spominja, kako so njegovi starši v času njegovega otroštva večkrat "izgubili vse", ko so po prekinitvi vezi z Rusijo doživeli propade bank in valutno krizo.

"Težava je v psihologiji, saj ljudje ne verjamejo," pravi Tauriņš, ki dela kot pravnik. Kljub temu je opravil Kreicbergsov spletni tečaj vlaganja, v svojem portfelju pa je oblikoval nekakšen približni indeks latvijskih delnic.

Latvija ima eno najnižjih stopenj lastništva delnic med prebivalstvom v EU. Gospodinjstva imajo v delnicah le 1,2 odstotka svojega finančnega premoženja, kar 87 odstotkov pa v bančnih vlogah. To je drugi največji delež v Evropi. Neodvisni svetovalec za osebne finance in naložbe Kaspars Peisenieks pravi, da njegovi domovini primanjkuje "pozitivnih izkušenj z delniškim trgom, ki bi jih bilo mogoče prenašati".

Država je svojo različico pokojninskega načrta 401(k) uvedla leta 2001. Do leta 2025 se je v njej nabralo 8,8 milijarde evrov oziroma 22 odstotkov BDP, kažejo podatki Mednarodnega denarnega sklada. Tako imenovani drugi steber dopolnjuje tradicionalne državne pokojnine zaposlenih, ki upokojencem zagotavljajo stalne dohodke podobno kot sistem socialne varnosti v ZDA.

V nasprotju s prostovoljnimi ameriškimi načrti 401(k) mora večina latvijskih delavcev v drugi steber nameniti pet odstotkov plače. Tako kot v ZDA lahko izbirajo med skladi, katerih portfelji segajo od stoodstotnega deleža delnic do stoodstotnega deleža obveznic. Domača in mednarodna podjetja, vključno s Swedbank in latvijskim Indexom, ponujajo aktivno upravljane sklade, ki vlagajo po svetu, ter sklade, ki sledijo indeksom. Ob upokojitvi se denar v nasprotju z načrti 401(k) pretvori v rente z rednimi izplačili ali prenese v tradicionalni državni pokojninski sistem, kar zagotavlja višje mesečne prihodke.

Latvija sama ljubiteljem delnic ne ponuja veliko. Pri uvrščanju deležev državnih podjetij na borzo zaostaja za drugimi vzhodnoevropskimi državami. Poleg tega ponuja neobdavčene naložbe v državni dolg in druge varčevalne obveznice, ki denar odvračajo od delniškega trga. Na glavnem borznem trgu Nasdaq Riga, ki že dolgo zaostaja za ameriškimi delnicami, kotira samo osem podjetij. Vodja združenja Finance Latvia Uldis Cērps pravi, da država potrebuje "drzen politični načrt za prve javne ponudbe delnic".

Ekonomisti Evropskega mehanizma za stabilnost, ki je bil ustanovljen za reševanje finančnih kriz, so v lanskem poročilu priporočili, naj pokojninski skladi v Latviji in drugih baltskih državah povečajo svoje skromne naložbe v domača podjetja, ki ne kotirajo na borzi. Cilj je spodbuditi njihovo rast in poznejšo uvrstitev na borzo. Predlagali so tudi povečanje nakupov domačih delnic, kar bi izboljšalo likvidnost trgov.

Mednarodni denarni sklad je opozoril, da mora Latvija za spodbujanje rasti promovirati posebne naložbene račune, podprl pa jih je tudi guverner centralne banke Mārtiņš Kazāks. "Gospodarstvo brez dobro delujočega kapitalskega trga je podobno športniku, ki tekmuje na nizkokalorični dieti," je dejal novembra. "Nekaj časa lahko vztraja, vendar ne bo dosegel svojega vrhunca. Športnik samo s piščancem ne more stopiti na zmagovalni oder."

Obiskovalci letališča v Rigi bodo naleteli na številna podjetja, ki oglašujejo privlačnost finančnih trgov. Britansko fintech podjetje Revolut z oglasi promovira digitalno bančništvo, Swedbank pa oglašuje trgovanje brez provizije na lokalni borzi.

Karīna Kulberga si v nizki poslovni stavbi na obrobju Rige prizadeva spreminjati odnos do vlaganja. Dvainštiridesetletna diplomantka Stockholmske ekonomske šole v Rigi se je pozneje zaposlila pri Swedbank, nato pa prešla v Mintos, latvijsko podjetje za spletno vlaganje, v pisarnah katerega sta tudi namizni nogomet in vreče za sedenje. Kulberga pravi, da Mintos ponuja delne obveznice, ki vlagateljem omogočajo nakup dela posameznega vrednostnega papirja in tako olajšujejo vlaganje manjših zneskov.

Reinis Hofmanis for Bloomberg Markets

 

Kulberga je na Instagram profilu SheOwns ustanovila spletno skupnost z 10.500 vlagatelji in bodočimi vlagatelji, prek katere poskuša Latvijke navdušiti za vlaganje in jih opremiti s potrebnim znanjem. Že med odraščanjem je imela ženski vzor na področju financ, saj je njena mati računovodkinja. Svojemu občinstvu, ki ga običajno sestavljajo ženske med 25. in 50. letom, predstavlja lasten zgled. "Lahko sem vlagateljica kot strokovnjakinja, kot mama dveh najstnikov s polnim delovnim časom, kot nekdo, ki počne še toliko drugih stvari, in kot ženska," pravi.

Kulberga že vzgaja naslednjo generacijo. Njena otroka sta deset odstotkov žepnine vložila v delnice, eden od vrhuncev njenega tedna pa je nedeljski večerni pregled njunih portfeljev.

Nekaj kilometrov stran Bruno Paļeļunas predstavlja to, kar želi Kulberga doseči. Dvajsetletnik študira urbanistično načrtovanje in v knjižnici Tehniške univerze v Rigi vodi naložbeni klub za študente. Vlaga v Amazon, Teslo, Bank of America in druga znana ameriška podjetja. Kupil je tudi delnice majhne avstrijske banke Bawag Group, katerih vrednost se je letos močno povečala.

Kljub temu Paļeļunas ugotavlja, da ljudi težko prepriča v vlaganje. Na začetku se je odzvalo 50 ljudi, večino srečanj njegovega kluba pa zdaj obiskuje le še pet ali šest članov. Njegovi starši imajo še vedno raje svojih pet nepremičnin za oddajanje kot delnice in obveznice, čeprav jih še vedno poskuša prepričati, naj premagajo odpor do delniških naložb.

Sprašuje se, ali bodo Latvijci in prebivalci drugih majhnih držav EU pripravljeni stopiti iz cone udobja. "Številke lahko razumeš v kateremkoli jeziku, vendar menim, da bo zelo težko vlagati v majhna podjetja v drugih državah, ki jih pravzaprav ne poznam," pravi.

Reinis Hofmanis for Bloomberg Markets

 

Boriss Sadrins, vodja oddelka za spletno trgovino v baltskih državah pri družbi Samsung, v kavarni v poslovnem delu Rige pripoveduje, da je nekoč vlagal v svoji domovini, nato pa si je premislil. Zdaj stavi na borzno trgovane sklade z drugih, uspešnejših trgov, kot so ZDA. "Denar je ločen. Srce je na eni strani, denar na drugi," pravi. "ZDA so najboljši trg na svetu."

Potem so tu še tisti, ki sploh ne vlagajo. Predsednik latvijske banke Signet Bank Roberts Idelsons pravi, da načrt EU še ni prodrl v zavest javnosti. "Če bi katerokoli našo stranko vprašali, kaj meni o evropski uniji prihrankov in naložb, ne bi vedela, o čem govorimo," pravi.

Takšen primer je Ieva Sauša, Latvijka, ki se preživlja s samostojnim kupovanjem in prodajanjem iPhonov. Denar hrani v banki in ima enako nezaupljiv odnos do delniškega trga kot pretekle generacije. "Menim, da je to podobno igram na srečo. Pri ruleti mora nekdo izgubiti, vendar to ni igralnica."

— S Charliejem Wellsom