Zaposleni ukradel poslovne skrivnosti in know-how. Kako ukrepati?

V praksi ni nobena redkost, ko se podjetja znajdejo v situaciji, ko eden od zaposlenih odide – s seboj pa odnese občutljive poslovne informacije, interne dokumente, načrte, formule, baze strank ali programske rešitve. Gre za kršitev zaupnosti in intelektualne lastnine podjetja, ki se pogosto zgodi v ozadju, vendar ima lahko dolgoročno pogubne posledice, tako za podjetje kot nekdanje zaposlene. Kakšne korake lahko podjetje v takšnem primeru izvede?

Kaj je poslovna skrivnost in kaj know-how?

Poslovna skrivnost po zakonu o varstvu poslovne skrivnosti (ZVPosS) obsega informacije, ki so tajne, imajo tržno vrednost in za katere je podjetje sprejelo razumne ukrepe za njihovo varovanje. Sem sodijo strateški načrti, finančni podatki, razvojni postopki, specifikacije izdelkov, seznami strank, dobaviteljev ipd.

Depositphotos

 

Know-how (tj. znanje in izkušnje) pa ni nujno varovan kot poslovna skrivnost, a če gre za specifično, organizirano znanje, ki presega splošne spretnosti, se ga lahko zaščiti kot intelektualno lastnino – zlasti kadar je vključeno v patente, del programske opreme ali zaupne delovne postopke.

Kaj storiti, če zaposleni nezakonito prenese informacije?

Če zaposleni prenese ali uporabi zaupne informacije v lastno korist ali v korist tretjega (npr. konkurenčnega podjetja), gre lahko za kršitev pogodbe o zaposlitvi (zlasti dolžnosti varovanja poslovne skrivnosti), kršitev konkurenčne prepovedi, če ta velja, kaznivo dejanje po kazenskem zakoniku (KZ-1) ali za odškodninski delict in možnost uveljavljanje odškodninskega zahtevka po obligacijskem zakoniku (OZ-A).

Pravni ukrepi: zbiranje dokazov ter sprožitev sodnega postopka

• Zbiranje dokazov

Najprej je treba nujno dokumentirati kršitev – zbirati elektronske sledi, e-pošto, posnetke zaslona, čas prenosa podatkov, izjave sodelavcev. V primeru suma glede nepravilnosti je ključno varno pridobiti in shraniti dokaze, da se prepreči kasnejša nevtralizacija spornih dejanj s strani storilca.

Če ima podjetje sklenjeno pogodbo o zaposlitvi z določilom o varovanju poslovnih skrivnosti, je mogoče podati izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, hkrati pa se lahko zahteva še pogodbena kazen ali odškodnina. Če je bila podpisana konkurenčna klavzula, ima podjetje možnost prepovedi zaposlitve pri konkurenci ali delovanja na istem področju določen čas po prenehanju zaposlitve.

• Možnost civilnega ali/in kazenskega postopka

V primeru, če se izkaže, da je nekdanji zaposleni podjetju povzročil škodo (za kar je treba dokazati vse elemente odškodninskega delikta: protipravno ravnanje, nastanek škode, vzročna zveza med protipravnim ravnanjem in nastankom škode, odgovornost), je zoper njo mogoče vložiti odškodninsko tožbo.

V nekaterih primerih pa je lahko ta storil celo kaznivo dejanje. V skladu s KZ-1 (268. člen) je namreč razkritje ali uporaba poslovne skrivnosti kaznivo dejanje, ki se lahko kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do 3 let. Če storilec povzroči večjo premoženjsko škodo (kvalificirana oblika kaznivega dejanja), se kazen lahko še poviša. Podjetje mora sicer podati kazensko ovadbo na policijo ali tožilstvo.

Preventiva: kaj lahko podjetje naredi vnaprej?

Predvsem je priporočljivo, da sestavi natančno pogodbo o zaposlitvi, z jasno opredelitvijo poslovne skrivnosti, da sestavi interne pravilnike, ki urejajo dostop do zaupnih informacij in uporabo delovne opreme, da redno izobražujejo zaposlene o posledicah nezakonitega ravnanja, da skrbi za informacijsko varnost – predvsem omejen dostop, šifriranje, revizija sledi, da z zaposlenim podpiše konkurenčno klavzulo, ter da da (nekdanjemu) zaposlenemu ob prenehanju delovnega razmerja podpisati izjavo, v kateri ta ponovno potrdi prepoved uporabe zaupnih podatkov.

Vdor v varovani krog zaupnosti je vsekakor ena resnejših kršitev znotraj poslovnega razmerja. Podjetje, ki se na to ustrezno pripravi – tako pogodbene kot informacijske narave – bo lažje ukrepalo v primeru dejanskega incidenta. Pomembno je, da vodstvo ukrepa premišljeno, a takoj, saj je čas pri dokazovanju in preprečevanju nadaljnje škode ključen.