Danes je mednarodni dan starejših, ki ga je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila leta 1990. Z besedo starejši uradno označujemo osebe, ki so stare 65 let ali več, projekcije pa kažejo, da se bo število ljudi v tej starostni skupini po svetu več kot podvojilo, s 761 milijonov leta 2021 na 1,6 milijarde leta 2050. Še hitreje narašča število oseb, starih 80 let ali več.
Pred mednarodnim dnevom starejših je slovenski statistični urad (Surs) pripravil nekaj podatkov o starejših v Sloveniji. Njihovo število se povečuje; januarja letos je bilo starejših prebivalcev dvakrat toliko kot ob osamosvojitvi leta 1991.
Na začetku letošnjega leta je bilo v Sloveniji 462.512 prebivalcev, starih najmanj 65 let, so sporočili iz Sursa. Njihov delež med vsemi prebivalci je bil januarja letos 22-odstoten. Še bolj se veča število stoletnikov, torej oseb, starih 100 let ali več: 1. januarja letos jih je bilo 386 ali skoraj 15-krat toliko kot leta 1991.
Preberi še
Ali bomo za pokojnine lahko varčevali bolj tvegano?
V pokojninskih družbah podpirajo spremembe, ki bi prinesle večjo varnost varčevalcev v prihodnosti.
27.09.2024
Pozneje v pokoj? Kakšne bombončke lahko dobite?
Delo do višje starosti, višja pokojnina. Preverili smo, kakšni so bonusi.
24.09.2024
Prihaja pokojninska reforma: Do katere starosti smo pripravljeni delati?
Pokojninska reforma dviguje starost upokojitve. Kje je meja?
20.09.2024
Poslovanje pokojnincev: Preseganje zajamčene donosnosti pospešilo rast dobičkov
Višje premije, boljša donosnost in preseganje zajamčene donosnosti so razlogi za rast dobičkov.
17.09.2024
Avstrijci v pokoj prej kot Slovenci in z občutno višjo pokojnino
Upokojitvena starost se mora zvišati, pravijo pri OECD.
04.09.2024
Med državami članicami EU je bil lani največji delež starejših v Italiji (24 odstotkov), najmanjši pa v Luksemburgu (15 odstotkov). Slovenija se je uvrstila tik nad povprečje Evropske unije.
Med delovno aktivnimi 1,5 odstotka starejših prebivalcev
V preteklem letu je bilo delovno aktivnih 13.900 prebivalcev Slovenije, starih 65 let ali več, kar je 1,5 odstotka vseh delovno aktivnih. Med delovno aktivnimi starejšimi je bilo 9.919 (71 odstotkov) moških in 3.981 (29 odstotkov) žensk. Najpogostejši poklic, ki so ga opravljali, je bil živinorejec ali živinorejka.
Pokojnino je v minulem letu prejemalo 635.012 oseb, največ med njimi (76 odstotkov), je bilo prejemnikov starostne pokojnine. Povprečna neto starostna pokojnina je bila 823 evrov, so še sporočili iz Sursa.
Pokojnino je v minulem letu prejemalo 635.012 oseb, povprečna neto starostna pokojnina pa je bila 823 evrov.
Bomo Slovenci delali dlje?
V Sloveniji medtem potekajo pogajanja o pokojninski reformi, ki med drugim prinaša tudi dvig upokojitvene starosti. Po sedanjem predlogu pokojninske reforme bi se starost za upokojitev s 40 leti delovne dobe dvignila s 60 na 62 let, starost za tiste, ki ne bi zbrali 40 let delovne dobe, pa s 65 na 67 let.
"Demografske spremembe ter izzivi na trgu dela bodo prisilili številne, da delajo dlje. Podaljševanje delovne dobe samo po sebi ni nujno slabo, a to bo sprejeto bolj pozitivno ob ustreznih strukturnih spodbudah za delodajalce in podjetja," meni Laura Smrekar, partnerica pri kadrovski agenciji Competo.
Na Zavodu za zaposlovanje opažajo, da se vse več delodajalcev odloča v večji meri zaposlovati tudi starejše delavce oziroma se trudijo spremeniti svojo organizacijo, da bo ta prijaznejša in bo zagotavljala boljše okolje starejšim delavcem. Tudi sodelovanje z upokojenci je postalo bolj zaželeno, so odgovorili na zavodu, vedno manj delodajalcev v pogovoru z njihovim svetovalcem še navede starost.
"Demografske spremembe ter izzivi na trgu dela bodo prisilili številne, da delajo dlje," je povedala Laura Smrekar, partnerica pri podjetju Competo.
"Starejši delavci so eden še redkih neizkoriščenih potencialov na trgu dela. Seveda pa je hkrati veliko delovnih mest v Sloveniji delovno intenzivnih in fizično napornih, kar bo zahtevalo spremembe in prilagoditve," so opozorili na Zavodu za zaposlovanje, kjer je v zadnjih mesecih zaradi pomanjkanja delovne sile prijavljenih rekordno malo oseb – med 43 in 44 tisoč. Še v začetku leta je bilo brezposelnih dobrih 51 tisoč ljudi.
Podrobneje o bombončkih in bonusih za kasnejšo upokojitev smo pisali tukaj.
Kdaj se Slovenci upokojujejo?
Med evropskimi državami obstajajo ključne razlike ne le pri višini neto pokojnin, ampak tudi v deležu, ki ga zajema pokojnina ob upokojitvi glede na plačo. Največji delež neto plače ob upokojitvi dobijo na Portugalskem (98,8 odstotka), sledita Nizozemska (93 odstotka) in Grčija (90 odstotkov), kažejo podatki Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) za leto 2022.
Na četrtem mestu je Avstrija, kjer pokojnina ob upokojitvi znaša v povprečju 87,4 odstotka neto plače ob upokojitvi. V Avstriji je bila leta 2022 povprečna pokojnina 1.313 evrov za ženske in 2.229 evrov za moške, navaja avstrijski statistični urad, pri čemer v Avstriji upokojenci dobijo 14 izplačanih pokojnin na leto.
Če so v Avstriji pokojnine občutno višje kot v Sloveniji, pa je povprečna upokojitvena starost podobna kot v Sloveniji. Moški so se v povprečju upokojili pri 61,6 leta, ženske pri 60,9 leta. V Sloveniji so se lani v povprečju moški upokojili pri 62,8 leta, ženske pa pri 61,7 leta, kažejo podatki Zavoda za pokojninsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ).
V Sloveniji so se lani v povprečju moški upokojili pri 62,8 leta, ženske pa pri 61,7 leta, kažejo podatki Zavoda za pokojninsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ).
Trenutno najdlje delajo Islandci; ženske se v povprečju upokojujejo pri 65,8 leta, moški pa pri 68,3 leta. Kar pomeni, da delajo dlje od starostne meje za upokojitev, postavljene pri 65 letih. Med državami EU je na prvem mestu Portugalska, kjer se ženske v povprečju upokojijo pri 64,6 leta, moški pa pri 66,6 leta. Povprečna starost ob upokojitvi v vseh 27 državah EU znaša 62,6 leta za moške in 62,3 leta za ženske, še navaja OECD.