Med evropskimi državami obstajajo bistvene razlike ne le pri višini neto pokojnin, ampak tudi v deležu, ki ga predstavlja pokojnina ob upokojitvi glede na plačo.
Najvišji delež neto plače ob upokojitvi dobijo na Portugalskem (98,8 odstotka), sledita Nizozemska (93 odstotka) in Grčija (90 odstotkov), kažejo podatki Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) za leto 2022. Na četrtem mestu je Avstrija, kjer pokojnina ob upokojitvi znaša v povprečju 87,4 odstotka neto plače ob upokojitvi.
V Avstriji je leta 2022 znašala povprečna pokojnina 1.313 evrov za ženske in 2.229 evrov za moške, navaja avstrijski statistični urad, pri čemer v Avstriji upokojenci dobijo 14 izplačanih pokojnin na leto. Povprečna neto mesečna plača v Avstriji znaša nekaj manj kot 3.000 evrov neto (4.388 evrov bruto), kažejo statistični podatki, pri čemer jih prav tako prejmejo 14 na leto.
Preberi še
Povprečna pokojnina prvič čez tisoč evrov, a plače rastejo veliko hitreje
Povprečna pokojnina je lani presegla tisoč evrov.
28.08.2024
Anketa: Starejši so žrtve diskriminacije
Kaj kažejo rezultati ankete o zaposlovanju starejših?
02.08.2024
Nizke pokojninske rente: (Pre)mladi varčujejo (pre)konservativno
V treh pokojninskih družbah je v zajamčenih skladih tri četrtine vrednosti vseh sredstev v pokojninskih skladih.
21.03.2024
Pokojninska reforma je obtičala, velikih sprememb ni pričakovati
S sprejemom pokojninske reforme se mudi.
05.02.2024
Prebivalstvo se stara, življenjska doba se daljša
Če so v Avstriji pokojnine bistveno višje kot v Sloveniji, pa je povprečna upokojitvena starost podobna kot v Sloveniji. Moški so se v povprečju upokojili pri 61,6 letih, ženske pri 60,9 letih. V Sloveniji so se lani v povprečju moški upokojili pri 62,8 letih, ženske pa pri 61,7 letih, kažejo podatki Zavoda za pokojninsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ).
OECD sicer opozarja, da bodo morale države zaradi staranja prebivalstva dvigniti starost upokojitve. "Delež prebivalstva, starega 65 let in več, je leta 2022 znašal 18 odstotkov, do leta 2050 pa naj bi se v povprečju držav OECD povečal na 27 odstotkov," piše v poročilu OECD. Postopoma se bo podaljšala tudi pričakovana življenjska doba, kar bo prineslo dodatno breme za pokojninske sisteme.
Najdlje delajo Islandci
Trenutno najdlje delajo Islandci; ženske se v povprečju upokojujejo pri 65,8 letih, moški pa pri 68,3 letih. Kar pomeni, da delajo dlje od starostne meje za upokojitev, postavljene pri 65 letih. Med državami EU je na prvem mestu Portugalska, kjer se ženske v povprečju upokojijo pri 64,6 letih, moški pa pri 66,6 letih.
Povprečna starost ob upokojitvi v vseh 27 državah EU znaša 62,6 let za moške in 62,3 leta za ženske, še navaja OECD, kjer spodbujajo države k dvigu upokojitvene starosti, kar bo pripomoglo k podaljšanju obdobja plačevanja v pokojninsko blagajno in skrajšanju obdobja prejemanja pokojnin.
Danska, Estonija, Italija, Nizozemska in Švedska nameravajo upokojitveno starost zvišati na 70 let ali več, če se bo pričakovana življenjska doba povečala v skladu z napovedmi, navajajo pri OECD.
Upokojenci opozarjajo na padec kupne moči
V Sloveniji je v trenutnem predlogu pokojninske reforme dvig upokojitvene starosti iz 60 na 62 let pri 40 letih delovne dobe ter iz 65 na 67 let za tiste brez 40 let delovne dobe. Reforma predvideva tudi dvig odmernega odstotka za 40 let delovne dobe s 63,5 odstotka na 68 odstotkov, če se bo dvignila upokojitvena starost.
Pri Sindikatu upokojencev Slovenije so pred kratkim opozorili, da bo dvig odmerne stopnje koristil zgolj generacijam, ki se bodo upokojile v prihodnosti, medtem ko je za sedanje upokojence pomembno predvsem usklajevanje višine pokojnin z rastjo življenjskih stroškov.
"V izhodiščih za reformo predlagajo, da bi z leti vedno bolj upoštevali inflacijo in vedno manj rast plač. S tem se absolutno ne strnjamo. Vztrajamo, da se mora upoštevati tudi rast plač. V nasprotnem primeru bo prišlo do bistvenega padca kupne moči upokojencev," je za Bloomberg Adria povedala predsednica sindikata upokojencev Frančiška Ćetković. Pri sindikatu upajo, da bodo socialni partnerji upoštevali njihove zahteve na pogajanjih o pokojninski reformi, je povedala Frančiška Ćetković.
Delodajalci: Delati bi morali več kot 40 let
Delodajalci pa od pokojninske reforme pričakujejo podaljšanje delovne dobe. "Lahko smo hvaležni, da živimo dlje. Logično je, da bomo morali tudi delati dlje. Razen če bi nam uspelo bistveno povišati dodano vrednost našega dela, da bomo imeli dovolj denarja za pokojnine. Kar bo zelo težko, saj vemo, da Evropa že zdaj v svetu ni konkurenčna. Zato bomo morali razmisliti o postopnem podaljšanju delovne dobe," je v intervjuju za Bloomberg Adria povedal predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar.