Višja starost, manj ur dela? Bo novi zakon za starejše deloval?

Zakon, ki med drugim omogoča krajši delovni čas za starejše zaposlene, je dvignil precej prahu. Ali bodo delodajalci dovolili starejšim, da delajo manj?

Sprememba zakona o urejanju trga dela uvaja tako imenovani sistem 80/90/100 za zaposlene, starejše od 60 let. Ti se bodo lahko z delodajalcem dogovorili, da delajo zgolj 80 odstotkov časa, ob tem prejemajo 90 odstotkov plače, socialne pravice pa se jim priznajo, kot da delajo 100-odstotni delovnik.

Zakon je junija sprejel državni zbor in bo začela veljati z naslednjim letom.

"Srbija je na žalost daleč od takšnih ukrepov"

Zmanjšanje obsega dela na 80 odstotkov polnega delovnega časa dejansko pomeni, da bi lahko starejši zaposleni delal štiri dni na teden ali pa šest uri in pol na dan pet dni v tednu. Mogoče so tudi druge kombinacije.

"Gre za enega od ukrepov, ki se v praksi lahko pokaže kot zelo učinkovit. Prinesel bi večjo stopnjo fleksibilnosti. Starejši zaposleni namreč pogosto iščejo priložnosti, kako zmanjšati svojo obremenitev, ne da bi se morali povsem posloviti z delovnega mesta," je ob predstavitvi zakona za Bloomberg Adria povedala Tina Novak Kač iz kadrovskega podjetja Competo.

Sprejem zakona v Sloveniji je vzbudil veliko pozornosti tudi v Srbiji. "To je odličen zakon, saj starejšim delavcem olajša delo ter jim daje možnost, da delajo dlje in prenašajo znanje na mlajše delavce," je za srbski portal Bloomberg Adria povedala Ranka Savić, predsednica Združenja svobodnih in neodvisnih sindikatov Srbije. In dodala, da je na žalost Srbija daleč od uvedbe takšnih ukrepov.

Slab odnos do delavcev se sicer po njenih besedah v zadnjem času spreminja, saj se tudi Srbija sooča s pomanjkanjem delovne sile, zato zdaj številni delodajalci namenjajo več pozornosti zadovoljstvu zaposlenih kot doslej, je za srbski Bloomberg Adria pojasnila Savić. In poudarila, da je prav starejša delovna sila izjemno pomembna za srbski trg dela.

Rezultati dosedanjih raziskav, pravi Savić, kažejo, da imajo zaposleni ob skrajšanju delovnega tedna boljšo zbranost, so učinkovitejši, raven stresa in utrujenosti je nižja, delavci pa so bolj zadovoljni.

Delodajalec se bo moral strinjati s krajšim delovnikom

Pri komentarjih slovenskega zakona sicer pogosto prihaja do nesporazuma, saj starejši delavci ne bodo mogli kar sami izbrati krajšega delovnega časa. S skrajšanjem delovnega časa se bo moral strinjati tudi delodajalec. Kritiki so izpostavili problem povečanja stroškov za delodajalce ter nevarnost, da bodo starejši brezposelni zaradi te "pravice" še težje dobili zaposlitev.

"Tak predlog lahko podata delavec ali delodajalec. Na predlog delavca se mora delodajalec odzvati, dogovor o spremembi pogodbe o zaposlitvi za opravljanje dela s krajšim delovnim časom pa bo sklenjen le, če bosta obe stranki s tem soglašali," piše v pojasnilih zakona, ki ga je pripravilo ministrstvo za delo.

V pojasnilih ministrstva jasno piše, da "ne gre za pravico delavca do dela s krajšim delovnim časom že na podlagi zakona", ampak "pravico predlagati spremembo pogodbe o zaposlitvi za opravljanje dela s krajšim delovnim časom". Namen ukrepa je razbremeniti starejšega delavca in spodbuditi delodajalca, da takega delavca z nižjimi stroški dela obdrži v delovnem razmerju, pojasnjuje ministrstvo za delo.

Kaj pravijo delodajalci?

Ali bi delodajalci skrajšali delovni čas svojim starejšim zaposlenim? Pri državnem statističnem uradu (Surs) spremembe pozdravljajo. "Ob izzivih, ki jih ima Surs na področju zaposlovanja novih kadrov, in visoki povprečni starosti zaposlenih na Surs (v letu 2024 je znašala 46,4 leta), so tovrstne rešitve zelo dobrodošle," so odgovorili za Bloomberg Adria.

Ukrep za podaljševanje delovne aktivnosti prinaša priložnosti, da se zadrži starejše zaposlene z veliko znanja, izkušnjami, kompetencami, ki so zelo pomembni tudi za prenos znanja na mlajše zaposlene, pravijo pri Sursu.

Pri energetskem podjetju Petrol so pri odgovoru bolj diplomatski. Pravijo, da bodo nove možnosti "proučili in jih implementirali v skladu z zakonodajo ter potrebami podjetja in zaposlenih". "Naš cilj je ustvarjati delovno okolje, ki podpira dobrobit in zadovoljstvo zaposlenih, hkrati pa zagotavlja nemoteno delovanje podjetja," pravijo pri Petrolu.

Prebivalstvo se hitro stara

S spremembami zakona želi vlada spodbuditi starejše, da čim dlje ostanejo na trgu dela. Zaradi demografskih trendov bodo po ocenah Evropske komisije v Sloveniji starejši od 65 let leta 2040 zajemali 28 odstotkov vsega prebivalstva, leta 2070 pa že 30 odstotkov.

Vlada zato želi podaljšati delovno aktivnost prebivalstva, tako s spodbudami za zaposlovanje mladih kot z zadrževanjem starejših na trgu dela. Nedavno objavljeni podatki Eurostata kažejo, da je dejanska delovna doba v Sloveniji tik pod evropskim povprečjem pri 37,1 leta dela. Na Hrvaškem zaposleni do upokojitve v povprečju dela 34,8 leta, v Srbiji pa 35 let in pol.

 

 

Ob sprejemanju pokojninske reforme so delodajalci želeli, da bi se za nekaj let podaljšala zahtevana delovna doba za pridobitev polne starostne pokojnine, vendar predlog ni bil sprejet. Delodajalci so podaljšanje utemeljevali s podaljševanjem življenjske dobe in pomanjkanjem kadra ter visokimi stroški za pokojnine.

Omejili bodo 'čakanje' na upokojitev 

Spremembe slovenskega zakona o delovnih razmerjih poleg skrajšanega delovnega časa za starejše uvajajo še druge ukrepe, ki naj bi starejše zadržali na trgu dela.

Med drugim se zmanjšujejo možnosti za izkoriščanje tako imenovanega mosta do upokojitve, v katerem starejši kar na zavodu za zaposlovanje počakajo na pogoje za upokojitev. Delodajalcem pa spremembe prinašajo ugodnosti, če zaposlijo starejše brezposelne osebe.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar