Kako zadržati zaposlene s polletnim dopustom

V obdobju zgodovinsko nizke brezposelnosti poskušajo delodajalci na vsak način privabiti in zadržati kvalificirane kadre. Ena redkeje izkoriščenih ugodnosti je možnost daljšega dopusta – tako imenovanega sobotnega leta, ki ga ponuja tudi nekaj delodajalcev v Sloveniji.

Sobotno leto, v angleščini sabbatical, je daljša odsotnost iz dela, ki jo zaposleni lahko izkoristijo za zasledovanje svojih interesov, od raziskovanja do pisanja, prostovoljstva, potovanj, lahko pa tudi zgolj počitka. V tem času je delavec še vedno zaposlen v podjetju, čeprav ne opravlja delavnih nalog, po izteku pa se normalno vrne na delovno mesto.

V Sloveniji možnost daljšega dopusta v različnih oblikah ponuja več podjetij. Pri Atlantic Droga Kolinski, slovenski podružnici Atlantic Grupe, imajo nekateri kadri na voljo plačano sobotno leto, ki traja največ šest mesecev. Trgovca Hofer in Lidl to ponujata vsem zaposlenim, pri Hoferju za šest, pri Lidlu pa največ tri mesece.

"S tem zaposlenim omogočamo, da v času daljše odsotnosti z dela svojo pozornost usmerijo na druga, njim pomembna področja, saj se zavedamo, da le zadovoljni zaposleni pripomorejo k uspehu podjetja," so nam sporočili iz Hoferja. "V povprečju se odločijo za tri mesece sobotnega leta, do zdaj pa ga je izkoristilo že skoraj 100 sodelavk in sodelavcev, ki prihajajo z vseh treh področij dela – trgovine, logistike in uprave."

Lidl omogoča trimesečni odklop od dela vsem zaposlenim, ki so pri podjetju dlje od petih let, v tem času pa podjetje delavcem plača vse zakonsko predpisane prispevke. "S tem podpiramo bolj prožno razporejanje delovnega časa ter prilagajanje delovnika zaposlenemu in njegovim osebnim potrebam in željam. Hkrati pa želimo zaposlene spodbuditi, da si vzamejo čas zase in se na delovno mesto vrnejo z novo energijo in pripravljeni na nove izzive," so dejali v Lidlu.  Pravijo tudi, da delavci sobotno leto izkoristijo za različne namene: "nadaljevanje šolanja, kakšno posebno dogodivščino, preživljanje časa z družino in podobno."

Sobotno leto je lahko plačano ali neplačano. Pri Atlantic Grupi gre za plačan dopust, ki je na voljo le vodilnim kadrom, pri Lidlu in Hoferju – kjer si takšen dopust lahko privoščijo vsi zaposleni – pa gre za neplačan dopust, čeprav Lidl delavcem v tem primeru plača vse zakonsko predpisane prispevke.

"Sobotno leto je na voljo kot zadrževalni ukrep ključnim sodelavcem na ključnih položajih z ustrezno zgodovino in stažem, uporablja pa se v celotni Atlantic Grupi (v vseh operativnih entitetah in na vseh trgih)," pravijo v Atlantic Grupi. "Dolžina in odstotek nadomestila za čas dopusta sta vnaprej določena in odvisna od delovne dobe, pri čemer je minimalni pogoj štiri leta v podjetju."

Zaposleni, ki se odloči za koriščenje takšnega dopusta, mora zagotoviti, da njegova ali njena odsotnost ne vpliva na delovne procese, za katere je zadolžen oziroma zadolžena. Do zdaj se je za tovrstni daljši dopust odločilo približno 30 zaposlenih, "ki so izkoristili dopust za različne namene, pa naj bo to izobraževanje, druženje z družino, kvaliteten oddih in pomladitev, potovanja in tako dalje," so še dejali v podjetju.

Depositphotos

V tujini so daljše možnosti odsotnosti pogostejše kot v Sloveniji. Različne oblike plačanega sobotnega leta ponujajo tudi velika globalna podjetja. Med njimi so tehnološka podjetja, kot so Adobe, Microsoft, Intel in PayPal; finančna podjetja, kot so Charles Schwab, Deloitte in PwC; ter potrošniški velikani, kot so McDonald's, Nike in Patagonia.

Koriščenje sobotnega leta je pogosto vezano na staž pri podjetju, torej mora delavec biti zaposlen za določeno število let, preden je lahko upravičen do takšnega dopusta. Seveda podjetja ponujajo različno dolga obdobja plačanega daljšega dopusta, nekatera pa določajo tudi aktivnosti, ki pridejo v poštev za takšen dopust.

Tako Microsoft zaposlenim ponuja osem tednov plačane odsotnosti, če so pri podjetju zaposleni vsaj 10 let, Nike pa pet tednov za isti delovni staž. Patagonia ponuja plačano sobotno leto vsem zaposlenim za dva meseca, če v tem času sodelujejo v programu okoljskega pripravništva (Environmental Internship Program), ki ga organizira podjetje.

Sobotno leto izvira iz akademskega sveta, kjer je profesorjem vsakih nekaj let omogočeno eno leto brez predavanj, da imajo čas za raziskovanje. Leta 1977 je McDonald's uvedel prvi bolje poznani plačani program sobotnega leta tudi v podjetniškem svetu.

Tudi v tujini sicer sobotno leto ni vseprisotna praksa. V letu 2019 je po raziskavi Društva za upravljanje s človeškimi viri (Society for Human Resource Management – SHRM) le 16 odstotkov podjetij ponujalo sobotno leto, le pet odstotkov teh programov pa je bilo plačanih dopustov.

Daljša možnost dopusta ima za delodajalca prednosti in slabosti. Po eni strani se lahko delavci z veliko časa za razmislek in ob pridobivanju novih veščin odločijo zapustiti delovno mesto, lahko pa se zaradi daljšega dopusta zmanjša raven pregorelosti pri zaposlenih in s tem tudi fluktuacija delovne sile. Newyorško svetovalno podjetje SAPRO je od uvedbe sobotnega leta zaznalo 83-odstotno vključenost zaposlenih, kar je 13 odstotkov nad industrijskim povprečjem, fluktuacija pa je padla pod pet odstotkov, kar je okoli 20 odstotkov pod povprečjem za to panogo.

Sobotno leto je pogosteje na voljo v večjih podjetij. "Običajno le določena podjetja ponujajo formalne programe dopusta, in to so navadno večja podjetja, ki si to lahko privoščijo. To vidijo kot način zadrževanja talentov," je za SHRM povedal Richard Alderson, izvršni direktor in ustanovitelj londonske kadrovske agencije Careersshifters.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar