Slovenija vse manj zanimiva za tujce?

Slovenija je v prvem polletju izdala manj delovnih dovoljenj za zaposlitev tujcev kot v enakem obdobju lani, spreminja pa se tudi struktura delavcev. Manj je bilo dovoljenj za državljane Bosne in Hercegovine, več pa za državljane Srbije.

V prvih šestih mesecih letos je bilo izdanih 7.625 delovnih dovoljenj za zaposlitev tujcev. V enakem obdobju lani jih je bilo 7.966, kar pomeni 341 dovoljenj manj oziroma 4,3-odstotni padec. 

Padec ni bil enakomeren skozi celotno polletje. Največja razlika je bila januarja, ko je bilo izdanih 1.029 dovoljenj, lani januarja pa 1.390, kar pomeni 26-odstotni padec. Februarja, marca, aprila in maja je bilo izdanih dovoljenj prav tako manj kot lani, vendar so se razlike postopoma zmanjševale. Junij pa je prinesel obrat: izdanih je bilo 1.346 dovoljenj, lani junija 1.041, kar pomeni 305 dovoljenj več oziroma 29,3-odstotno rast.

Skoraj vsa izdana dovoljenja so še vedno povezana s sporazumom med Slovenijo in Bosno in Hercegovino o zaposlovanju državljanov BiH v Sloveniji. Takih dovoljenj je bilo v prvem polletju letos 7.356, lani 7.708. Njihovo število se je tako zmanjšalo za 352 oziroma 4,6 odstotka. Drugih delovnih dovoljenj je bilo 269, kar je 11 več kot lani.

BiH ostaja prva, delavcev iz Srbije vse več

Kar zadeva državljanstvo, Bosna in Hercegovina ostaja daleč največji bazen delavcev, za katere so bila izdana delovna dovoljenja. V prvem polletju je bilo za državljane BiH izdanih 5.366 dovoljenj, kar znaša 70,4 odstotka vseh izdanih dovoljenj. Vendar je bilo to 727 manj kot v enakem obdobju lani, ko jih je bilo 6.093. Padec znaša 11,9 odstotka.

Na drugi strani se je povečalo število dovoljenj za državljane Srbije. V prvem polletju letos jih je bilo izdanih 2.200, kar je 20,9-odstotno rast. Delež Srbije se je s tem povečal na 28,9 odstotka vseh izdanih dovoljenj.

To pomeni, da BiH in Srbija skupaj še naprej tako rekoč v celoti določata sliko izdanih delovnih dovoljenj – skupaj 99,2 odstotka vseh izdanih dovoljenj. Druge države so v primerjavi s tem statistično majhne: za državljane Nepala je bilo izdanih 36 dovoljenj, za državljane Peruja štiri, za Indijo in Indonezijo po dve.

Kljub temu so manjše države zanimive kot signal širjenja zaposlovanja zunaj tradicionalnih bazenov delovne sile. Nepal je bil lani v prvem polletju že prisoten s 45 izdanimi dovoljenji, letos jih je bilo 36. Ob tem se v letošnjih podatkih pojavljajo tudi Peru, Indonezija, Indija, Turčija, Moldavija in nekatere druge države, vendar gre za zelo majhne številke.

 

Največ dovoljenj za proizvodnjo, gradbeništvo in prevoz

Po dejavnostih največ izdanih dovoljenj še vedno odpade na predelovalne dejavnosti, gradbeništvo ter prevoz in skladiščenje. Pri tem je treba opozoriti, da je pri velikem delu dovoljenj dejavnost neznana. V prvem polletju je bilo takih 3.430 oziroma skoraj polovica vseh izdanih dovoljenj.

Med dovoljenji z znano dejavnostjo je bilo največ dovoljenj izdanih za predelovalne dejavnosti, in sicer 1.221. Gradbeništvo je bilo drugo s 1.178 dovoljenji, kar je 89 več kot lani oziroma 8,2-odstotna rast. Največjo rast so zabeležili v nastanitvenih in gostinskih dejavnostih, kjer je bilo izdanih 304 dovoljenj, lani pa 202. To pomeni 102 dovoljenji več oziroma 50,5-odstotno rast. 

Na drugi strani je bilo manj dovoljenj v trgovini, kjer je število upadlo s 180 na 167, ter v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, kjer se je zmanjšalo s 148 na 89. 

Večina dovoljenj za nižje izobrazbene ravni

Struktura po izobrazbi potrjuje, da izdana delovna dovoljenja večinoma pokrivajo potrebe po delavcih za bolj delovno intenzivne dejavnosti. Največ dovoljenj je bilo izdanih za osebe z osnovnošolsko izobrazbo ali manj, in sicer 3.564. To je 264 več kot v prvem polletju lani oziroma osem odstotkov več.

Ta skupina je zajemala 46,7 odstotka vseh izdanih dovoljenj v prvem polletju 2026. Druga največja skupina so bili delavci z nižjo oziroma srednjo poklicno izobrazbo, za katere je bilo izdanih 2.417 dovoljenj. To je 390 manj kot lani oziroma 13,9-odstotni padec. Za osebe s srednje tehniško, strokovno ali splošno izobrazbo je bilo izdanih 1.508 dovoljenj, 219 manj kot lani.

Visokošolsko izobraženi ostajajo majhen del slike. V prvem polletju je bilo za to skupino izdanih 136 dovoljenj, štiri več kot lani. Njihov delež je znašal 1,8 odstotka vseh izdanih dovoljenj.

Iz EU največ iz Hrvaške

Ločeno od delovnih dovoljenj je treba obravnavati državljane EU, EGP in Švice, ki se lahko v Sloveniji zaposlijo brez delovnega dovoljenja. V prvem polletju se jih je v Sloveniji zaposlilo 4.662, v enakem obdobju lani pa 4.730. To je 68 oseb manj oziroma 1,4-odstotni padec.

Največ jih je prišlo iz Hrvaške, in sicer 1.883, naši južni sosedje pa zajemajo 40,4 odstotka vseh zaposlitev državljanov EU, EGP in Švice v Sloveniji. Na drugem mestu je bila Bolgarija s 1.216 osebami, vendar je bilo to 162 manj kot lani oziroma 11,8-odstotni padec.

Največji pozitiven premik med večjimi državami je imela Romunija, kjer se je število zaposlitev povečalo za 66 oziroma 24,2 odstotka. Največji padec je bil pri Bolgariji.

Podatki o veljavnih delovnih dovoljenjih kažejo stanje na trgu. Konec junija je bilo veljavnih 41.922 delovnih dovoljenj, konec junija 2025 pa 43.424. To pomeni 1.502 dovoljenj manj oziroma 3,5-odstotni padec. Če gledamo povprečno mesečno stanje v prvem polletju, je bil padec še nekoliko izrazitejši. V prvih šestih mesecih 2025 je bilo povprečno veljavnih 44.679 dovoljenj, letos pa 41.730, kar je 2.949 manj oziroma 6,6-odstotni padec.