Vlada je sprejela predlog novele zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, ki skupaj s predlogom novele zakona o tujcih poenostavlja postopke za pridobitev dovoljenj za prebivanje in zaposlovanje tujcev, državni zbor bo o tem odločal 28. marca. "Čeprav je vsak korak v smeri debirokratizacije in pohitritve postopkov zaposlovanja tujcev še kako zaželen in dobrodošel, bomo morali na tem področju zelo kmalu storiti še več," pravijo v kadrovski agenciji Manpower. Izpostavljajo, da je skoraj nemogoče zaposlovati tujce iz držav, v katerih nimamo veleposlaništva.
Na trgu dela je pomanjkanje delovne sile zelo pereča problematika. "Slovenija bi lahko zagotovila nove vire tuje delovne sile tudi s podpisom dodatnih bilateralnih sporazumov o zaposlovanju," meni Sabina Velić, koordinatorka mednarodne mobilnosti pri Manpower Slovenija.
Kot poudarja, sta Bosna in Hercegovina ter Srbija, vključno z ostalimi državami Zahodnega Balkana, kadrovsko že zelo izčrpani. "Celotna regija vzhodno od nas se v številnih poklicih sooča z deficitom. Tudi oni se pri iskanju kadrov obračajo vzhodneje. Kadre tako iščejo v Turčiji, Uzbekistanu, Nepalu, Indiji, Bangladešu in na Kitajskem," pojasnjuje Velić.
Preberi še
Slovenski kadrovski bazen je prazen, ugotavlja UMAR
Delež podjetij, ki poročajo o pomanjkanju kadrov, na zgodovinsko visoki ravni.
19.01.2023
Trg dela: Slovenija in Hrvaška migracijska cilja delavcev v regiji
Analitiki v letu 2023 pričakujejo povečanje zaposlenosti v regiji za približno odstotek.
16.01.2023
Kdo so tuji delavci pri nas? Na prvem mestu prepričljivo Bosanci
Med tujimi delavci pri nas prevladujejo državljani regije Adria.
08.12.2022
Hrvaško prehitevanje po levi
Po njihovih podatkih je Hrvaška v lanskem letu izdala več kot 124 tisoč dovoljenj za prebivanje delavcem iz tretjih držav, kar je okoli 42 tisoč dovoljenj oziroma slabo tretjino več kot leto poprej. "Največ delavcev prihaja iz Bosne in Hercegovine, Srbije in Nepala," pravi Velić. V Sloveniji se ponekod pridobivanje potrebnih dovoljenj za zaposlovanje tujcev vleče več mesecev, na Hrvaškem pa je pridobitev kadra s Filipinov urejena v nekaj tednih.
Hrvaška je samo v januarju in februarju letošnjega leta izdala 22.600 delovnih dovoljenj, medtem ko smo jih v Sloveniji okoli 2.850. "Mnogi tujci si v času trajanja postopkov pridobitve dokumentacije za zaposlitev v Sloveniji zaradi predolgo trajajočih postopkov premislijo in od vloge odstopijo," poudarja koordinatorka mednarodne mobilnosti iz Manpower Slovenija, k čemur zgovorno dodaja, da je prostora za izboljšave še veliko.
Po informacijah Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) se slovenski delodajalci še vedno najraje ozirajo po delavcih z Balkana. "Ker pa ta kadrovski bazen postaja prazen, se povečuje zanimanje tudi za bolj oddaljene države, kot so na primer Filipini," dodajajo. Na nedavnem dogodku, ki so ga organizirali, so opazili, da so sosednje države (na primer Hrvaška in Madžarska) že veliko bolj sprostile zaposlovanje tujcev in postale zelo fleksibilne na tem področju v primerjavi z nami.
Tako tudi na GZS menijo, da je za uspešnejše zaposlovanje tujcev iz bolj oddaljenih držav nujno pristopiti k sklenitvi bilateralnih sporazumov na področju socialne varnosti in okrepiti mrežo diplomatsko-konzularnih predstavništev v teh državah.
Težave pri prvi zaposlitvi ostajajo
O konkurenci med različnimi gospodarstvi govorijo tudi pri Združenju delodajalcev Slovenije (ZDS), kjer poudarjajo, da na slovenskem trgu dela primanjkuje ustreznih kadrov. "Predlagana novela zakona o zaposlovanju tujcev predstavlja korak naprej, vendar samo ko je tuji zaposleni že v Sloveniji in zaposlen pri delodajalcu. Z novelo ne bodo odpravljene težave, ki spremljajo prvo zaposlitev tujca pri nas," so jasni pri ZDS.
Po njihovih besedah dolgi in administrativno zahtevni postopki pridobivanja ustreznih dovoljenj pri zaposlovanju tujcev niso v škodo le gospodarstvu, saj je posledično pobranih tudi manj davkov in prispevkov. "Osredotočiti se je treba na zagotavljanje najhitrejših možnih postopkov – globalna bitka za talente poteka in ne smemo si dovoliti, da izgubljamo tiste, ki bi bili pripravljeni priti v Slovenijo in delati tu," poudarjajo.
'Časovno težko ocenjujemo'
Predlog zakona vsebuje naslednje rešitve:
- možnost vročanja podaljšanih dovoljenj za začasno prebivanje in dovoljenj za stalno prebivanje po pošti,
- hramba prstnih odtisov, oddanih v postopku izdaje prvega dovoljenja za začasno prebivanje, tudi za namen uporabe v postopku podaljšanja dovoljenja za začasno prebivanje,
- odprava zahteve po pisnem pozivu upravne enote za dopolnitev prošnje s prstnimi odtisi,
- sprememba koncepta odločanja o zamenjavi delovnega mesta pri istem delodajalcu, zamenjavi delodajalca ali zaposlitvi pri dveh ali več delodajalcih – gre za ukinitev obveznosti izdaje pisne odobritve s strani upravne enote v primeru izdaje soglasja s strani Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje,
- odprava obveznosti periodičnega preverjanja izpolnjevanja pogoja zadostnih sredstev za preživljanje po uradni dolžnosti s strani upravne enote, ki bodo omogočile hitrejše vodenje postopkov izdaje dovoljenj za prebivanje in potrdil o prijavi prebivanja.
Koliko bodo ti ukrepi skrajšali čakanje na dovoljenje? "Časovno težko ocenjujemo, zagotovo pa se bodo postopki za izdajo enotnih dovoljenj skrajšali," je za Bloomberg Adria TV povedal Grega Malec, vodja sektorja za delovne migracije na ministrstvu za delo. Po njegovih besedah gre sicer pri omenjenih razbremenitvah predvsem za olajševanje postopkov na upravni enoti, saj bodo lahko določene spremenjene okoliščine verificirane že na zavodu za zaposlovanje.
"Sproščamo tudi zaposlovanje v sektorju država, saj je država zaupanja vreden delodajalec, ki ga ni treba dodatno preverjati. Tako smo omogočili, da se tujci v zdravstvenem in socialnovarstvenem sektorju zaposlujejo brez soglasja zavoda; zato bodo potrebovali samo dovoljenje za prebivanje," je pojasnil Malec.
Nekatere od omenjenih ukrepov so predlagali na GZS. Med drugim so predlagali tudi uvedbo poenostavljenega postopka vsaj za deficitarne poklice oziroma t. i. "fast track" postopka za specifične poklice in poenostavitve pri oddaji prstnih odtisov tudi pri prvi vlogi. Vendar jih je pri oblikovanju predloga zmotilo ravno poenostavljeno zaposlovanje v sektorju država.
"Menimo, da gre pri v noveli vključeni dikciji za obliko neenake obravnave, nenazadnje obstaja nujna potreba po kadrih tudi v drugih sektorjih in ne zgolj v omenjenih," so jasni na GZS. Kot pravijo, tudi v gospodarstvu obstajajo takšni kadrovski deficiti, ki že načenjajo poslovanje podjetij. "Zato bi bilo treba iskati rešitve oziroma poenostavitve za vse deficitarne poklice na splošno in ne parcialnih rešitev. Treba je zasledovati cilj, da vsi delodajalci delajo pod enakimi pogoji," so zapisali.
Potrdilo o znanju slovenskega jezika ostaja
Novela se začne po prehodnem dveletnem obdobju uporabljati 27. aprila 2023. V javnosti je burne odzive sprožilo dejstvo, da predlagana novela pogoja znanja slovenskega jezika na vstopni ravni (A1) za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine in na osnovni ravni (A2) za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje ne odpravlja. Kot pojasnjujejo na ministrstvu, bodo morali družinski člani tujcev, imetnikov dovoljenja za bivanje v Sloveniji, ob vlogi za podaljšanje dovoljenja predložiti potrdilo o opravljenem izpitu iz znanja slovenskega jezika na osnovni ravni pri pooblaščeni ustanovi v Sloveniji.
Ob tem se s predlogom ponovno uvaja brezplačno financiranje tečajev slovenskega jezika, za kar bo treba na letni ravni iz državnega proračuna zagotoviti javnofinančna sredstva v višini milijona evrov.
"Naš namen je, da z različnimi zakonskimi rešitvami, strateškimi dokumenti in ukrepi naredimo slovensko družbo odprto in bolj vključujočo," pojasnjujejo na ministrstvu. Tudi ureditev tega področja v drugih državah članicah Evropske unije (EU) kaže, da nekatere države članice EU zahtevajo pogoj osnovnega znanja jezika za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje in izdajo dovoljenja za stalno prebivanje.
.webp){kind=icon}
