Trenutno je brez dela 52 tisoč Slovencev, kažejo podatki zavoda za zaposlovanje. Tako nizke brezposelnosti nismo imeli še nikoli v zgodovini samostojne Slovenije. Toda višje cene energentov in posledično višji stroški poslovanja ter dvigovanje ključnih obrestnih mer centralnih bank poglabljajo stiske podjetij in posledično lahko vplivajo tudi na razmere na trgu dela. V tujini je denimo že moč zaznati povečano odpuščanje zaposlenih, še zlasti v IT-panogi, zato smo prevererili, kako je s tem pri nas.
Urad za makroekonomske analize in raziskave (Umar) je v jesenski napovedi gospodarskih gibanj za leto 2022 napovedal nadaljnje naraščanje zaposlenosti in upad brezposelnosti do konca letošnjega leta. Vseeno so pred kratkim iz Papirnice Količevo sporočili, da zaradi energetske krize in rasti cen surovin napovedujejo zmanjšanje proizvodnje in posledično ukinitev 110 delovnih mest. Prav tako pri Slovenski industriji jekla (SIJ) razmišljajo o zmanjšanju proizvodnje od 30 do 40 odstotkov. Bodo brez dela ostali tudi zaposleni?
Vala odpuščanj pri nas ne bo
V kadrovskih agencijah so trenutno optimistični in menijo, da do povečanja brezposelnosti v kratkem ne bo prišlo. Trenutno se podjetja še vedno soočajo s pomanjkanjem primernih kadrov, denimo opažajo v kadrovski agenciji Adecco.
Preberi še
Od osamosvojitve še nismo imeli tako nizke brezposelnosti
Ob koncu meseca je bilo na zavodu za zaposlovanje prijavljenih 52.043 brezposelnih oseb, kar je 3,5 odstotka manj kot avgusta in 21,3 odstotka manj kot v lanskem septembru.
05.10.2022
Da je trenutno v slovenskem gospodarstvu še vedno težko pridobiti kadre z različnih področji, izpostavlja tudi Laura Smrekar, partnerka v svetovalni kadrovski agenciji Competo. Predvideva sicer, da bodo v prihodnje nekatera podjetja morda zmanjšala število zaposlenih, a do vala odpuščanj po njenem mnenju ne bo prišlo. "Verjamem, da bomo v podjetjih naredili vse, kar je v naši moči, da zadržimo zaposlene in ohranimo njihova delovna mesta," še dodaja. V prihodnosti bodo sicer najbolj na udaru energetsko intenzivne panoge in posledično panoge, ki so z njimi tesno povezane.
"Trenutno velika tveganja in negotovost predstavlja nepredvidljiv trg energentov. Najbolj bodo na udaru panoge, ki so energetsko zahtevne in dodajajo nizko dodano vrednost," se strinja Tanja Šket, direktorica v kadrovski agenciji Atama. Če višjih stroškov ne bo moč prevaliti na prodajne cene, bodo podjetja iskala druge rešitve, kamor spada tudi odpuščanje zaposlenih. "V letošnjem letu ne bo prišlo do drastičnega povišanja brezposelnosti, naslednjo leto bodo razmere odvisne predvsem od inflacije in rasti cen energije." Šket še izpostavlja, da bodo zaradi trenutnega pomanjkanja delovne sile zaposleni, ki bodo odpuščeni, našli zaposlitev drugje.
Največji vpliv na trg dela – prihodnji ukrepi vlade
"Ob morebitni zaostritvi razmer v gospodarstvu bodo pomembni ukrepi, ki jih bo država pripravila za pomoč delodajalcem," poudarjajo na Zavodu RS za zaposlovanje. Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti že zbirajo potrebe in mnenja delodajalcev glede sheme, ki bi ob zaostritvi razmer lahko ohranila delovna mesta, kot je na primer shema skrajšanega delovnega časa, še dodajajo na zavodu. Iz zavoda so še sporočili, da trenutno v stik z njimi stopajo delodajalci, ki so zaradi primanjkljaja kadrov na trgu dela pripravljeni zaposlovati, zato lahko tudi na podlagi tega sklepamo, da bodo presežni kadri našli zaposlitev drugje.
.webp){kind=icon}
