Trg dela: se mladi upajo pogajati za višjo plačo?

Prva ponudba za zaposlitev – kako pogumni so mladi, ko vstopajo na trg dela? Ali njihova pričakovanja ustrezajo realnim možnostim?

Sogovorniki poudarjajo, da se mladi med seboj precej razlikujejo, zato ni mogoče posploševati, a kljub temu smo zbrali nekaj izkušenj o vstopu mladih na trg dela, kjer je brezposelnost rekordno nizka, ponudba del pa velika.

Kaj pomeni "poštena" plačna ponudba?

"Številni si želijo plačo, ki jim omogoča samostojno življenje in finančno varnost, a hkrati pogosto precenijo začetno tržno vrednost svojih kompetenc – to je povsem razumljivo, saj šele vstopajo v poklicni svet in velikokrat nimajo celostnega vpogleda v delovanje trga dela," je povedala Urška Lovšin, vodja področja marketinga in odnosov z javnostmi pri kadrovski agenciji Adecco.

Mladi danes pogosto nimajo jasne predstave o tem, kaj pomeni "poštena" plačna ponudba niti kako različno so lahko ovrednotena posamezna delovna mesta, meni Urška Lovšin. Njihova pričakovanja so pogosto višja od povprečne slovenske plače, čeprav njihove kompetence ob prvi zaposlitvi še niso nadpovprečne, pravi sogovornica.

Koliko denarja pričakujejo mladi? Na e-Študentskem Servisu že več let zapored med dijaki in študenti, ki opravljajo študentsko delo, izvajajo anketo Mladi in trg dela. V letošnji anketi so jim med drugim postavili vprašanje: Kakšna je vaša pričakovana neto plača, ko se boste prvič redno zaposlili?       31,5 odstotka ob redni zaposlitvi pričakuje prvo plačo v vrednosti med minimalno plačo in do 1.200 evrov neto, 46,6 odstotka mladih pa plačo med 1.201 in 1.500 evri neto, 17 odstotkov mladih pričakuje prvo plačo do dva tisoč evrov neto, 4,9 odstotka mladih pa nad dva tisoč evri neto, je za Bloomberg Adria sporočila direktorica servisa Vesna Miloševič Zupančič. Ob tem omenimo, da je povprečna plača v znašala 1.600 evrov neto.  Na vprašanje je odgovorilo 6.155 dijakov in študentov, starih med 15 in 26 leti.

Ob tem kadrovniki opažajo tudi precejšnjo finančno nepismenost – veliko kandidatov zamenjuje pojme, kot so bruto in neto plača, izplačilo na TRR, strošek delodajalca in podobno.

Vendar odgovornost za nepoznavanje realnih plačnih okvirov ni samo na plečih mladih iskalcev zaposlitve, saj je slovenski trg dela pri predstavitvi plač in finančnih ugodnosti izredno nepregleden, menijo pri Adeccu.

Delodajalci namreč redko objavljajo plačne razpone in konkretno vrednotene bonitete, zato mladi do sodelovanja v prvih selekcijskih postopkih pogosto sploh nimajo realnega uvida v dejansko ponudbo na trgu.

Kolikšne zneske pa lahko pričakujejo mladi ob prvi zaposlitvi?

Zdravniku v izhodišču štiri tisoč evrov bruto plače 

Ponudbe plač za tehnične poklice s srednješolsko izobrazbo se začnejo pri okoli 1.300 evrov bruto, so za Bloomberg Adria povedali pri kadrovski agenciji Master Job. Takšno plačo si lahko obetajo skladiščniki, električarji, operaterji strojev in podobno.

Natakarji so običajno plačani na uro – plačilo znaša okoli deset evrov neto na uro, je povedal sogovornik, ki ni želel biti imenovan.

 

 

Med visoko izobraženimi kadri lahko mladi zdravniki, na primer, ob prvi zaposlitvi pričakujejo vsaj 4.090 evrov bruto plače, ki jo prinaša 41. plačni razred javnega sektorja za zdravnike brez specializacije. Učitelj začetnik s sedmo stopnjo izobrazbe pa 2.135 evrov bruto (19. plačni razred).

Kako pogumni so mladi pri pogajanjih za prvo plačo? To je odvisno od samozavesti posameznika, pravi sogovornik. Nekaterim službo "urejajo" starši, drugi so bolj samozavestni in se pogajajo, sploh če že imajo izkušnje.

Delodajalci so novim zaposlenim hitro pripravljeni dvigniti plačo, če so z njimi zadovoljna. Električarju, na primer, so plačo dvignili že po treh mesecih, je povedal sogovornik iz podjetja Master Job. Podjetja namreč želijo zadržati dobre kadre.

Najnovejši podatki statističnega urada kažejo, da je povprečna plača mladih med 15. in 24. letom z osnovnošolsko izobrazbo 967 evrov neto (1.479 evrov bruto), plača mladih s srednješolsko izobrazbo v povprečju znaša 1.084 evrov neto (1.647 evrov bruto) in mladih z visokošolsko izobrazbo 1.266 evrov neto (1.945 evrov bruto).

Pričakovanja višja od realnih možnosti na trgu dela

Tudi Laura Smrekar, partnerka pri kadrovski agenciji Competo, ugotavlja, da so pričakovanja mladih iskalcev prve zaposlitve glede višine plače pogosto višja, kot so realne možnosti na trgu dela. "Mladi si pogosto želijo več, kot ponujajo dejanske začetne plače, kar izhaja iz pomanjkanja izkušenj ali idealističnega pogleda na trg dela," je odgovorila Laura Smrekar.

Po njenih izkušnjah so mladi pri pogajanju o plači v večini primerov manj pripravljeni tvegati in raje sprejmejo prvo ponudbo, saj se želijo čim prej uveljaviti na trgu. Mladi na začetku kariere namreč pogosto še niso povsem prepričani, kaj si zaslužijo, zato sprejmejo prvo ponudbo brez prevelikih vprašanj, saj jim je pomemben predvsem začetek kariere.

"Sčasoma, z več izkušnjami in večjo ozaveščenostjo o trgu, pa se ta dinamika spremeni. Mladi se začnejo bolj zavedati svoje tržne vrednosti in so pripravljeni aktivno iskati boljše pogoje. Prav zato tudi pogosto hitro zamenjajo delodajalca, saj želijo boljšo ponudbo in višjo plačo."

Zavod za zaposlovanje: štejejo izobrazba, izkušnje, motivacija …

Skupina mladih je zelo heterogena – od mladih visoko izobraženih talentov, do tistih, ki ne dokončajo niti osnovne šole, pravijo na državnem zavodu za zaposlovanje. "Med mladimi so velike razlike tako v stopnji pridobljene izobrazbe, znanju, kompetencah, izkušnjah, ki so jih med šolanjem pridobili ali prek študentskega dela ali prostovoljstva kot tudi glede prevzemanja odgovornosti, motivacije za delo, različne omejitve, pričakovanja (ki so lahko tudi povsem nerealna)," so odgovorili z zavoda za zaposlovanje.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar