Razmere na največjem evropskem trgu dela v industriji ostajajo napete. Kazalnik zaposlovanja, ki ga izračunavajo na Inštitutu Ifo, se je poslabšal, pri čemer v Nemčiji skoraj ni sektorja, ki ga odpuščanja ne bi prizadela. Enako velja za veleprodajo in maloprodajo.
Načrti za odpuščanje zaposlenih v podjetjih v Nemčiji so se dodatno okrepili. Kazalnik zaposlovanja ifo je aprila padel na 91,3 točke, potem ko je marca znašal 93,4 točke, kar je najnižja raven od maja 2020. "Geopolitična negotovost se prenaša v kadrovsko načrtovanje podjetij," pravi Klaus Wohlrabe, vodja raziskav pri inštitutu ifo.
Klaus Wohlrabe: "Več delovnih mest se ukinja, kot pa ustvarja."
Preberi še
Val stečajev v Sloveniji? Energetski šok z Bližnjega vzhoda preizkuša odpornost podjetij
Podjetja stiska kombinacija višjih stroškov, šibkega izvoza in geopolitičnih šokov.
29.04.2026
Gospodarsko razpoloženje z največjim upadom v dveh in pol letih
Na mesečni in tudi medletni ravni se je gospodarsko razpoloženje poslabšalo.
24.04.2026
Nemčija zaradi vojne prepolovila napoved rasti BDP za leto 2026
Ministrica Reiche je dejala, da ne pričakuje zdrsa nemškega gospodarstva v recesijo.
22.04.2026
Drage davčne ugodnosti: Nemčija znižuje DDV tam, kjer ni koristi
Inštitut ZEW je kritičen do nemškega DDV. Milijarde gredo za davčne izjeme, ki imajo malo učinka.
18.04.2026
Pri ponudnikih storitev je kazalnik strmo padel in dosegel najnižjo raven od začetka pandemije koronavirusa. V logistiki se naraščajoči stroški zdaj odražajo tudi v kadrovskem načrtovanju. Tudi turistična industrija poroča o odpuščanju. "Trajnejše izboljšanje razmer na trgu dela je mogoče pričakovati šele, ko se negotovost bistveno zmanjša," pravi Wohlrabe.
Vendar se to trenutno ne zdi verjetno: vojna v Iranu potiska razpoloženje v vodstvenih pisarnah nemških podjetij na najnižjo raven od pandemije koronavirusa.
Indeks Ifo je aprila padel na 84,4 točke, kar je manj kot revidiranih 86,3 točke marca, kot je konec prejšnjega tedna objavil münchenski inštitut Ifo v anketi med približno devet tisoči vodilnimi delavci. To je najnižja raven od maja 2020 – časa, ko je pandemija imela gospodarstvo v primežu. Podjetja so precej bolj pesimistična glede prihodnjih mesecev. "Iranska kriza lahko močno prizadene nemško gospodarstvo," je dejal predsednik Ifa Clemens Fuest.
Trump vrgel kost: 'Ni čudno, da gre Nemčiji tako slabo'
Ameriški predsednik Donald Trump je napadel nemškega kanclerja Friedricha Merza, potem ko je ta kritiziral ameriško ravnanje v vojni z Iranom. Merz je v začetku tedna dejal, da so ameriški pogajalci s strani iranskega vodstva "ponižani", medtem ko se konflikt, ki je sprožil globalne pretrese na energetskih trgih, približuje tretjemu mesecu.
"Nemški kancler Friedrich Merz meni, da je v redu, če ima Iran jedrsko orožje," je Trump zapisal v objavi na platformi Truth Social v torek. "Ne ve, o čem govori! Če bi Iran imel jedrsko orožje, bi bil ves svet talec."
Odgovor je sledil dan in pol po tem, ko je Merz podal nenavadno neposredno oceno Trumpove pogajalske strategije. Kancler je v ponedeljek v pogovoru s skupino dijakov na šoli v zahodni Nemčiji dejal, da ne razume ameriške izhodne strategije, hkrati pa je iranske pogajalce pohvalil, da se pogajajo "zelo spretno – ali pa se zelo spretno sploh ne pogajajo".
"Celotna država je ponižana s strani iranskega vodstva," je dejal Merz. Te izjave niso bile dobro sprejete pri ameriškem predsedniku, ki je poudaril, da bi morale druge države oziroma predsedniki že zdavnaj ukrepati glede iranskega jedrskega programa.
"Ni čudno, da gre Nemčiji tako slabo, tako gospodarsko kot sicer!" je nadaljeval Trump.
Tiskovni predstavnik Merza komentarja ni želel podati. Nemčija sicer dosledno zahteva, da Iran omeji svoj program bogatenja urana, spoštuje nadzorne mehanizme in opusti kakršne koli ambicije po razvoju jedrskega orožja.
Nemčija je skupaj s petimi stalnimi članicami Varnostnega sveta Združenih narodov — ZDA, Združenim kraljestvom, Francijo, Rusijo in Kitajsko — sodelovala pri pogajanjih o skupnem celovitem akcijskem načrtu (JCPOA) leta 2015, v okviru katerega je Iran privolil v omejitev svojega programa v zameno za odpravo sankcij. Trump je iz sporazuma izstopil tri leta pozneje.