Veteranski ekonomist: 'Verjetnost zloma ameriške borze 35-odstotna'

Ameriške delnice se letos soočajo z naraščajočim tveganjem ostre razprodaje, saj zaostrovanje vojne v Iranu škodi svetovnim trgom, meni veteranski strateg Ed Yardeni, ki je posodobil svoje obete za to, kar opisuje kot "čase hitrih sprememb".

Yardeni je verjetnost tržnega zloma do konca leta zvišal na 35 odstotkov, s prejšnjih 20. Hkrati je verjetnost tako imenovanega "meltupa" - rasti, ki jo bolj kot temeljni dejavniki poganja navdušenje vlagateljev - znižal na le pet odstotkov, s prejšnjih 20.

Do spremembe teh uteži prihaja v času, ko so cene nafte poskočile nad 100 dolarjev za sod, vlagatelji pa se pripravljajo na dolgotrajen konflikt na Bližnjem vzhodu, ki bi lahko stroške energije potisnil še višje. Pričakovanja glede znižanj obrestnih mer ameriške centralne banke so se že zmanjšala, saj so se vlagatelji sprijaznili z možnostjo hkratne počasnejše rasti in višje inflacije.

"Ameriško gospodarstvo in delniški trg sta trenutno ujeta med Iranom in težkim položajem. Enako velja za Fed," je Yardeni zapisal v analizi. "Če se naftni šok nadaljuje, bo Fedov dvojni mandat ujet med naraščajočim tveganjem višje inflacije in rastoče brezposelnosti."

Dolar se je izkazal kot najpomembnejše varno zatočišče, saj je indeks Bloomberg Dollar Spot od začetka vojne zrasel za skoraj dva odstotka. Ameriške delnice so bile doslej prizadete manj kot svetovne primerljive naložbe: indeks S&P 500 je prejšnji teden padel za dva odstotka, medtem ko je najširši MSCI-jev kazalnik svetovnih delnic zdrsnil za 3,7 odstotka.

Po mnenju družbe Wilsons Advisory je to odpornost mogoče deloma pripisati dejstvu, da so ZDA energetsko bolj samozadostne kot drugi trgi, kot je Azija. Poleg tega so skrbi glede porabe za umetno inteligenco in morebitnih motenj v poslovanju ameriškim delnicam že prej odvzele del zagona.

Terminske pogodbe na indeks S&P 500 so med azijskim trgovanjem padle za več kot dva odstotka, nato pa del izgub nadoknadile, saj naj bi finančni ministri skupine G7 v ponedeljek razpravljali o morebitnem skupnem sproščanju naftnih rezerv. Medtem so hedge skladi povečali kratke pozicije v ameriških delniških ETF-jih, indeks Cboe VIX pa je poskočil na najvišjo raven od carinskih pretresov aprila. Donosnost 10-letne ameriške državne obveznice se je zvišala za štiri bazične točke na 4,18 odstotka, saj so trgovci vračunali višjo inflacijo.

Vlagatelji so pričakovanja glede naslednjega znižanja obrestne mere Fed za četrt odstotne točke potisnili v september. Konec februarja, pred izbruhom vojne, so trgovci v celoti vračunali takšno potezo že za julij. Nekateri trgovci z obvezniškimi opcijami zdaj stavijo, da Fed letos obrestnih mer morda sploh ne bo znižal.

K skrbem glede dolgotrajne vojne je dodatno prispeval Trump, ki je v nedeljo zvečer dejal, da je vojaška kampanja proti Iranu vredna vsake kratkoročne bolečine, ker bo prinesla trajne koristi, pri čemer je 100-dolarsko nafto označil za "majhno ceno, ki jo je treba plačati".

Yardeni je imel v preteklosti pri tržnih napovedih že prav. Decembra je strateg dejansko priporočil podteženost tehnoloških delnic veličastnih sedem v primerjavi s preostankom indeksa S&P 500.

Njegov osnovni scenarij ostaja nespremenjen. Tako imenovani scenarij "bučnih dvajsetih let 21. stoletja", ki predvideva desetletje močne in vzdržne ameriške rasti, podprte s hitrim povečevanjem produktivnosti, še vedno nosi 60-odstotno verjetnost do konca leta.

Obeti za prihodnje desetletje so boljši. Yardeni nadaljevanju "bučnih dvajsetih let 21. stoletja" pripisuje 85-odstotno verjetnost. Hkrati vidi tudi 15-odstotno možnost "ponovitve stagflacijskih sedemdesetih let".

"Če vlagatelji začnejo pričakovati stagflacijo, je medvedji trg verjetnejši," je zapisal.

— Ob sodelovanju Masakija Konda