Od minule srede na Ljubljanski borzi kotira nova družba. Govorimo o Vzajemni (oznaka delnice VZZR), ki je novopridružena članica standardne kotacije. Čeprav se je pričakovalo, da bi prvi trgovalni dan utegnil biti precej buren, nihče verjetno ni pričakoval takšnih premikov.
Prvi posli z delnicami Vzajemne, ki je postala borzna družba z največ delničarji na ljubljanski borzi (to je posledica statusnega preoblikovanja, v katerem so zavarovanci postali tudi delničarji, razen tistih, ki so imeli izbiro denar ali delnice in so se odločili za denar) so se sklepali pri enem evru za delnico, kolikor je znašala tudi nominalna vrednost delnice. Od tu naprej pa se je začela skokovita rast, ki jo je verjetno malokdo pričakoval, so pa jo nekateri znali dobro izkoristiti. Delnica je hitro dosegla ceno pet evrov za delnico, sledil je skok na kar 20 (tržna kapitalizacija je takrat znašala okoli 1,5 milijarde evrov; o razlogih za takšen skok smo pisali na povezavi). Zadnji posel prvega dne je bil sklenjen pri vrednosti osem evrov za delnico.
"Pri tečaju osem evrov delnica kotira pri mnogokratniku knjigovodske vrednosti 7,15x (glede na podatke iz prospekta - oceno za 11/2025 konsolidirano). Za primerjavo, Zavarovalnica Triglav kotira pri 1,47x (Q3, 2025) in Sava Re pri 1,93x," je na Linkedinu borzno dogajanje komentiral profesor z ljubljanske ekonomske fakultete Aljoša Valentinčič. Po njegovem mnenju se je prvi dan trgovanja z delnicami Vzajemne trg odzval preveč burno, dopušča pa možnost, da so "nekateri investitorji bistveno bolje informirani od drugih investitorjev in da na tej podlagi trgujejo. Tisti brez teh informacij so zato lahko prodali po en evro, tisti s pravimi informacijami pa lahko kupili po 20 evrov."
Po eksplozivnem prvem dnevu smo spremljali hitro kopnenje pridelane rasti, po petih dneh trgovanja delnica Vzajemne kotira pri vrednosti 2,6 evra, kar je 87 odstotkov nižje od najvišjega tečaja, a še vedno 2,6-kratnik nominalne vrednosti delnice (v torkovem trgovanju se je sicer podražila za skoraj 20 odstotkov).
Valentinčič je opozoril, da bi bilo bistveno bolj pametno, da bi ali Vzajemna pohitela z objavo računovodskih izkazov za 2025 ali pa da bi se s kotacijo počakalo do objave teh izkazov. Tudi analitiki Bloomberg Adria opozarjajo, da so podatki nekoliko zastareli, analizo družbe Vzajemna pa so kljub temu opravili na podatkih, ki so jim do danes na voljo.
"V prvi polovici leta 2025 je Vzajemna dosegla pozitiven čisti dobiček (za milijon evrov nižji kot v prvi polovici leta 2024), vendar je tako na letni ravni v 2024 kot v 2023 ustvarila izgube, zato moramo počakati na rezultate za celotno leto 2025, da bomo lahko videli, ali je poslovanje pozitivno. Glede na to, da niti v zadnjih dvanajstih mesecih ni bilo dobička, ne moremo izračunati kazalnikov P/E in ROE, da bi Vzajemno podrobneje primerjali s konkurenčnimi zavarovalnicami v regiji in Evropi," ugotavlja vodja analitikov pri Bloomberg Adria Mihael Blažeković.
Pojasnil je, da pa jo lahko primerjamo po najpogostejšem merilu vrednotenja v bančnem in zavarovalniškem sektorju - primerjava razmerij med ceno in knjigovodsko vrednostjo (P/B): "Pri trenutni tržni ceni delnice 2,6 evra je P/B Vzajemne 2,4-kraten, kar je več kot pri regionalnih in evropskih zavarovalnicah. Poleg tega ostale primerljive zavarovalnice dosegajo pozitivne dobičke in pozitivne donose na kapital, zato je z vidika vrednotenja nelogično, da je razmerje P/B Vzajemne tako visoko."
"Če bi za vrednotenje uporabili le razmerje med ceno in bilanco, bi bila realna cena okoli evro na delnico Vzajemne ali celo manj. Namreč, takrat bi razmerje med ceno in bilanco znašalo 0,9-kratnik, kar bi ustrezalo zavarovalnici, ki ni dobičkonosna, vendar ima potencial postati dobičkonosna na podlagi svojih sredstev," sklene analitik.
.webp){kind=icon}
